Ekonomska gibanja sveta po makroekonomsih podatkih (4): Združene države vodijo le še na 5 tehnoloških področjih

Že v 19. stoletju se je človeštvo začelo zavedati, da svet ni nespremenljiv, temveč se nenehno spreminja, ne glede na naše želje. Thomas Malthus je postavil teorijo, da je svet obsojen na pogubo, ker proizvodnja hrane raste počasneje kot prebivalstvo.

Charles Darwin pa je oblikoval teorijo naravnega izbora, po kateri na dolgi rok preživijo tisti, ki se najbolje prilagodijo svojemu okolju.

Logika je jasna: šibki propadejo, močni preživijo, žrtev in propad neuspešnih pa se zdita samoumevna.

Teoriji se vsaj začasno nista uresničili v polnem obsegu. Od Malthusovega časa se je prebivalstvo povečalo z 1 milijarde na 8,3 milijarde in še vedno raste. Proizvodnja hrane je zrasla še bolj, a njegova teorija ni povsem izgubila pomena.

Rast proizvodnje hrane je opustošila obdelovalna zemljišča na kopnem in ribolovna območja na morju. V primeru zloma ekosistemov, izpada pridobivanja umetnih gnojil, zmanjšanja padavin in dviga cen energije bi lahko proizvodnja hrane strmo upadla in Malthus bi se lahko vendarle izkazal za preroškega. Podobno velja za Darwina. Tekma za preživetje se je zakrila v humanizem, humanitarno pomoč, človekove pravice, demokracijo in raznovrstnost.

A to ne spremeni dejstva, da konkurenčna dirka poteka vsepovsod – brez milosti. Poglejmo torej.

Avstralski inštitut za strateško politiko (ASPI, Australian Strategic Policy Institute) samostojno pripravlja Sledilnik kritičnih tehnologij (Critical Technology Tracker), ki spremlja raziskovalno uspešnost držav in institucij ter omogoča primerjavo pomembnejših svetovnih akterjev (ZDA, Kitajska, Indija, EU ...). Podatki zato niso neposredno merilo splošne gospodarske konkurenčnosti, temveč pokazatelj raziskovalne uspešnosti na posameznih tehnoloških področjih.

Konkurenčnost po posameznih svetovnih področjih se hitro spreminja.

ASPI meri uspešnost držav z analizo 10 % najbolj citiranih znanstvenih in raziskovalnih del na področju 74 kritičnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, kvantno računalništvo, vojaška industrija, vesoljska tehnologija in biotehnologija.

Rezultati so za nas, ki živimo na Zahodu, dobesedno strašljivi: Kitajska vodi v 69 od 74 tehnologij. Študija poudarja, da kitajska prevlada v visokotehnoloških raziskavah ni več prehodni trend, ampak strukturno dejstvo. Kitajska je trajno utrdila prednost na področju visoke tehnologije in prevzela vodstvo na področjih, kot sta obdelava naravnega jezika in genski inženiring.

Združene države vodijo le še na 5 tehnoloških področjih. Ohranjajo ključno prednost, na primer na področju napredne nevroprotetike in v nekaterih segmentih računalništva, vendar v skupnem številu tehnologij izgubljajo korak.

Sami sebi se človek vpraša, kje je Evropska unija. Odgovor je jasen: v primerjavi s Kitajsko in ZDA nima vodilne vloge in vedno bolj zaostaja. Nekoliko cinično lahko dodamo, da vemo, kako sprejmemo olimpijske zmagovalce ob vrnitvi domov in kakšen je naš odnos do prejemnikov lesenih medalj. Pustimo torej ob strani tisti nekoliko žalosten komentar: »Važno je sodelovati, ne zmagati.«

Grafična ilustracija o Evropski uniji - nekoliko drugače kot običajno....

Dejstvo je, da Kitajska izkazuje visoko stopnjo tveganja za monopol v kar 41 tehnologijah (na primer pri strojni opremi za umetno inteligenco in biološki proizvodnji), kar pomeni, da bi svet lahko postal kritično odvisen od njenih dobavnih verig. Preostali akterji se uvrščajo v drugi in tretji kakovostni razred; v njih sicer dosegajo rezultate, a z njimi težko neposredno konkurirajo obsegu kitajskih in ameriških raziskav.

Pustimo velike besede o svobodni trgovini, demokraciji in človekovih pravicah, s katerimi tako rade opletajo nevladne organizacije, ki se pogosto financirajo iz javnih sredstev. Realnost kaže, da se je mimo zlate milijarde na Zahodu oblikovala gospodarska koalicija med Rusijo in Kitajsko, ki na enakovredni osnovi sodeluje z državami BRICS in brezkompromisno v svojo orbito vleče številne manjše države.

Na eni strani te koalicije je Rusija, država s praktično neomejenimi naravnimi viri, ki pokriva skoraj celotno svetovno paleto materialnih surovin.

Razpolaga z visoko tehnologijo, je skoraj avtarktična in poleg tega močno oborožena.

Na drugi strani je Kitajska, ki s svojimi 1,4 milijarde prebivalcev tvori izredno velik notranji trg, na katerem vlada neizprosna, pogosto še ostrejša konkurenca kot na zunanjih trgih. Ta država množično proizvaja skoraj vse v praktično neomejenih količinah in, kot že omenjeno, prevzema ali pa že ima vodstvo na področju visokih tehnologij. Njena vojaška moč hitro raste, zato se zdi vsak odprt konflikt z njo, ki naj bi jo porinil v podrejen položaj, skoraj nemogoča naloga.

Država je vseeno močno odvisna od svetovnih trgov in nikakor ni avtarktična.

A ideja, da bi jo bilo mogoče blokirati s sankcijami, je vnaprej obsojena na neuspeh, ker ima poleg ruskega zaledja že monopol na številnih področjih. Poglejmo dva, ki sta tako pomembna, da se svet brez njiju ustavi:

Redke zemlje sestavlja skupina 17 kovinskih elementov: 15 lantanoidov ter skandij in itrij. Lantanoidi so lantan, cerij, prazeodim, neodim, prometij, samarij, evropij, gadolinij, terbij, dizprozij, holmij, erbij, tulij, iterbij in lutecij.

Oksidi redkih zemelj. Vir: Peggy Greb, USDA, javna last. vir in licenca

Te elemente uporabljamo v zmogljivih magnetih za električne avtomobile, vetrne turbine, pametne telefone in računalnike. Cerij in lantan uporabljamo tudi v avtomobilskih katalizatorjih, pri rafiniranju nafte in poliranju stekla. So sestavni del visoke tehnologije, na primer laserjev, svetilk LED, medicinskega slikanja z magnetno resonanco in obrambne industrije.

Po oceni Geološkega zavoda ZDA (USGS) svetovne zaloge znašajo več kot 75 milijonov ton. Težava je, da so ti materiali zelo razpršeni, njihova nahajališča pa so pretežno na Kitajskem. Kitajske zaloge znašajo 44 milijonov ton. Ta podatek sam še ne dokazuje kitajskega monopola; bolj zaskrbljujoči so podatki o proizvodnji.

Skupna svetovna proizvodnja redkih zemelj je leta 2025 znašala približno 390.000 metričnih ton.

Največji proizvajalec je Kitajska s 270.000 metričnimi tonami letno, sledijo ZDA s 51.000 tonami, Avstralija z 29.000 tonami, Mjanmar, ki sodi v kitajsko interesno sfero, z 22.000 tonami, Tajska s 4.800 tonami, Indija z 2.900 tonami, Madagaskar z 2.700 tonami, Rusija z 2.600 tonami, Brazilija z 2.000 tonami in Nigerija z 1.500 tonami. Preostali proizvajalci prispevajo bistveno manjše količine.

Še bolj zgovorni so podatki o predelavi in rafiniranju. Čeprav Kitajska obvladuje približno 69 % rudarjenja, obvladuje tudi več kot 90 % svetovnih zmogljivosti za rafiniranje in ločevanje teh elementov. Teža tega monopola se izkaže tudi v mednarodnih gospodarskih odnosih.

Ni skrivnost, da sta ZDA in Kitajska zapleteni v trgovinsko vojno, v kateri so ZDA poskušale Kitajsko s carinskimi omejitvami spraviti na kolena, a so hitro umaknile zahteve, zato trenutno vlada nelagodno premirje.

Kitajska je omejila izvoz redkih zemelj za vojaške namene. Posledice so jasne: novo proizvedeni ameriški lovci F-35, ki so eden od temeljev ameriške vojaške moči, letijo nedokončani, z balastom namesto radarja v nosu, saj brez redkih zemelj teh preprosto ni mogoče proizvesti.

Drugo področje, na katerem ima Kitajska prevlado, so polprevodniki oziroma čipi.

Država je z velikim trudom vzpostavila lastno proizvodnjo in že konkurira enakovrednim svetovnim proizvajalcem.

Pomemben evropski proizvajalec je nizozemsko podjetje Nexperia, katerega lastnik je kitajsko podjetje Wingtech. Sedež podjetja je na Nizozemskem.

Silicijeva ploščica. Vir: Peellden, Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0. vir in licenca

Nizozemska vlada je 30. septembra 2025 začasno posegla v upravljanje Nexperie, pri čemer se je sklicevala na določila Zakona o razpolaganju z blagom (Goods Availability Act). Ukrep je bil utemeljen z resnimi pomanjkljivostmi v upravljanju podjetja ter ogrožanjem ohranitve ključnega tehnološkega znanja in proizvodnih zmogljivosti v Nizozemski in Evropi.

Na kitajsko reakcijo ni bilo treba dolgo čakati: Kitajska je kot odgovor uvedla prepoved izvoza čipov iz kitajskih obratov Nexperie in s tem ogrozila avtomobilske dobavne verige. Nizozemska je 19. novembra 2025 začasno ustavila izvajanje ukrepa, Kitajska pa je omogočila izjeme pri izvoznih omejitvah.

Največji svetovni proizvajalec čipov pa ni Nexperia, ampak skupina podjetij s Tajvana (oziroma Republike Kitajske): TSMC, UMC, PSMC in VIS.

Ameriško podjetje Micron Technology ima na otoku obsežne tovarne, ki so pomemben del njegove proizvodnje pomnilniških čipov DRAM.

Tajvan oziroma Republiko Kitajsko matična, celinska Kitajska oziroma Ljudska republika Kitajska pojmuje kot del svojega ozemlja in ga dolgoročno želi pod svojim okriljem.

Otok med Južnim kitajskim morjem in Vzhodnim kitajskim morjem je od kitajskih obal oddaljen le 180 kilometrov, na tihooceanski strani pa je obdan s kitajskimi vojaškimi bazami na umetnih otokih.

Za energijo je v 98 % odvisen od uvoza, uvoziti pa mora tudi 70 % hrane.

Poleg tega je celinska Kitajska njegov glavni gospodarski partner. Vsak resen poskus blokade celinske Kitajske bi najverjetneje pomenil tudi blokado otoka, kar bi posledično lahko povzročilo takojšnjo zaustavitev svetovnega gospodarstva.

Poleg vsega naštetega je Kitajska že pred časom prevzela primat tudi pri proizvodnji baterij in hranilnikov električne energije. Proizvede jih kar 70 % vse svetovne proizvodnje.

Slika 6: Baterijski sklop električnega vozila. Vir: RudolfSimon, Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0. vir in licenca

Enako velja za področji umetne inteligence in robotike. Avgusta 2026 so v Pekingu potekale Svetovne igre humanoidnih robotov (World Humanoid Robot Games), neuradno imenovane robotska olimpijada.

Sodelovalo je 666 ekip iz 16 držav, predstavljenih pa je bilo 2.056 robotov. Že vizualna predstavitev je bila po eni strani strašljiva, po drugi pa je vzela sapo. Preprosto: prehiteli so nas na vseh področjih.

Humanoidna robota. Vir: Syced, Wikimedia Commons, CC0. vir in licenca

To se kaže tudi v državnih izdatkih za znanost kot deležu BDP. Nekatere države, kot so Izrael (6,35 %), Liechtenstein (6,01 %) in Južna Koreja (4,94 %), sicer prevladujejo, a so v svetovnem merilu manjši igralci. Združene države Amerike namenijo 3,45 %, Japonska 3,44 %, Nemčija 3,15 %, Evropska unija pa 2,26 % BDP.

Spet smo pri Kitajski, ki za znanost nameni 2,8 % BDP. A ključni so trendi, ki tudi tu kažejo hitro rast. Pred tremi desetletji je ta delež znašal 0,56 %.

Tovrstna gibanja se opazijo tudi v dolgoročni gospodarski rasti posameznih držav. V državah G7 je povprečna gospodarska rast v zadnjih tridesetih letih znašala 1,5 % letno.

Na Kitajskem je znašala osupljivih 8–9 % letno, zdaj, ko gospodarstvo postaja zrelo, pa še vedno presega 5 % letno. Indija dosega rast med 6,5 in 7 %, Rusija 2,8 %, Evropska unija med 1,5 in 1,6 % letno, ZDA pa 2,22 %.

Zdi se, da je prevlada zahodnih držav ostala le še na kapitalskih trgih, pa tudi tam se dogajajo nenavadne stvari. Najpomembnejši borzni indeks Dow Jones je leta 2008 pred gospodarsko krizo, ki jo je sprožil propad banke Lehman Brothers, znašal 11.400 točk. Ko je kriza v polnem obsegu izbruhnila, je indeks padel na 6.500 točk. Od takrat sta minili skoraj dve desetletji. Dow Jones je julija 2026 prvič presegel 53.000 točk, 27. oktobra 2026 pa je znašal približno 52.400 točk. Sestava indeksa se je od leta 2008 večkrat spremenila, poslovni rezultati podjetij pa ne pojasnjujejo v celoti take rasti njegove vrednosti. Vse to kaže na napihovanje borznega mehurčka, pri katerem pritok kapitala iz novih emisij umetno dviguje borzno kapitalizacijo. Ta pomeni število delnic, pomnoženo z vrednostjo delnice na borzi. Točke indeksa so odraz zaupanja vlagateljev, da so borzno kotirana podjetja dejansko toliko vredna. A to je vprašljivo; ob morebitnem izbruhu nove gospodarske krize bi bile posledice lahko še resnejše kot pred dvema desetletjema.

Posnetek poročanja in borznih podatkov, priložen izvornemu besedilu.

Vzpon novih držav je imel veliko ceno in temeljito razrahljal družbena razmerja. Kitajska ni izjema. Nekoč kmečka družba se je v eni ali dveh generacijah preoblikovala v informacijsko družbo. Norma 996 je postala vsakdanjost: delo šest dni v tednu, od devetih zjutraj do devetih zvečer.

V takih razmerah, poleg številnih drugih dejavnikov, prihaja do razpada družine kot osnovne celice družbe. Kitajska stopnja rodnosti je padla globoko pod raven preprostega ohranjanja prebivalstva, ki znaša 2,1 otroka na žensko. Trenutno znaša le 1,0 otroka na žensko in še naprej upada.

Kitajska je izgubila svetovni primat po številu prebivalcev, ki od leta 2022 upada; v letu 2025 se je zmanjšalo za 3,39 milijona. Ta številka naj bi v naslednjih desetletjih narasla na 10 milijonov letno, število prebivalcev pa naj bi upadlo celo na 800 milijonov, kar bi tudi za Kitajsko pomenilo nacionalno katastrofo. A to ne spreminja dolgoročnih trendov.

Za Kitajsko je nova vzpenjajoča se sila Indija s 1,45 milijarde prebivalcev in ogromno delovno silo, ki Zahodu vedno bolj neizprosno konkurira.

Zlata svetovna milijarda zahodnega sveta želi svoj primat obdržati tudi na ideološki podlagi, ki je v bistvu nasprotna konfucijanski miselnosti.

Razpasli so se toksični feminizem, gibanja LGBT, spodjedanje krščanskih temeljev družbe, ki so se oblikovali skozi stoletja, skrajna levičarska gibanja, prebujanja, nekontrolirane migracije in multikulturna filozofija. Tovrstno početje podpirajo nevladne organizacije z zamegljenim financiranjem, ki so vse drugo kot nevladne.

Vse to, kar je nekdaj običajno razumevanje družbe označevalo kot skrajno desničarstvo, pa v zameno ne ponuja drugega kot veliko zmedo in nekaj, kar je v bistvu v nasprotju z naravnimi, človeškimi in božjimi zakoni.

Evropske družbe, kot se zdi, še vedno živijo na lovorikah preteklih desetletij. Slovenija v tem pogledu ni nič drugačna. Otroci preživljajo dneve pred računalniškimi zasloni namesto v družbi vrstnikov, zato postajajo socialno nefunkcionalni.

Karikatura o gospodarskih in družbenih razmerah v Nemčiji.

Ideal je postal študij do 30. leta starosti, in sicer na področjih, ki nimajo posebne povezave z razvojem družbe.

Sociologija, komunikologija, študij odnosov in fakultete za družbene vede so klasični primeri takih študijskih programov. Ideal ni več podjetništvo, ampak zaposlitev v prenapihnjeni javni upravi, ki vse bolj služi sama sebi.

Posamezniki bi bili mamoni, pri mamicah bi živeli tudi po 40. letu starosti, brez obveznosti.

Rodnost pada kot kamen, vsi pa bi se upokojili pri 55 letih in nato dolga desetletja preživljali ob sprehajanju psov. To je postala norma in ideal, kdo pa bi v okviru medgeneracijske solidarnosti zaslužil za pokojnine, pa je drugotnega pomena.

Pri takem razmišljanju prostor za zadolževanje praktično nima meja.

Takšno stanje, trendi in razmišljanje peljejo v slepo ulico, iz katere dolgoročno ni pravega izhoda.

Pometanje težav pod preprogo in razmišljanje, da bo že nekako, preprosto ne pije vode.

Zdi se, da se tisti del svetovnega prebivalstva, ki se požvižga na demokracijo in vladavino prava ter ni bil nikoli izvoljen, ampak si je oblast preprosto prisvojil, tega dobro zaveda.

Stranpoti socializma...

Po vsem svetu vedno glasneje bobnijo bobni oboroženih konfliktov. Na misel mi prihajajo besede vojnega zločinca Hermanna Göringa iz časa nürnberških procesov, v prostem povzetku: »Običajni ljudje želijo živeti običajno življenje in nočejo konfliktov. Da bi bili pripravljeni sodelovati v vojni, jim je treba zakriti težave, jih prestrašiti, vsiliti ideologijo in jih uporabiti za lastne namene.«

Grafična ilustracija o nevarnosti nove svetovne vojne.

Svet se spreminja z bliskovito hitrostjo.

Vse bolj se zdi, da se stare strukture rušijo, nove pa šele nastajajo. Takšne spremembe nikoli ne potekajo gladko. Na nas je, da opazujemo, kako se bodo oblikovala nova razmerja moči.

Viri za preverjene podatke

Sledilnik kritičnih tehnologij – metodologija

Povzetek osvežitve podatkov ASPI

Geološki zavod ZDA – podatki o redkih zemljah

Nizozemska vlada – ukrep pri Nexperii

Poročilo o kitajski rodnosti in prebivalstvu

Upravljavec indeksa – uradna sprememba sestave

Zgodovinske spremembe sestave indeksa

Dnevne vrednosti indeksa