REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriški poveljniki zavestno prepuščajo nekatere iranske rakete in drone, ker so skladišča prestreznkov prazna

Ameriški poveljniki zavestno prepuščajo nekatere iranske rakete in drone, ker so skladišča prestreznkov praznaRuski Iskander in ameriški Patriot

V ZDA morajo končno priznati to, kar je bilo pronicljivim opazovalccem že dolgo časa jasno:

NBC vestno poroča, da ameriški poveljniki namerno prepuščajo iranske balistične rakete in drone, ker so skladišča prestreznih izstrelkov prazna.

NBC poroča, da v protizračnih baterijah »izbirajo«, katere baze, katere radarske postaje in katera logistična vozlišča bodo utrpela udarec, da bi lahko zadnje preostale izstrelke PAC-3 in THAAD prihranili za resnično pomembne cilje.

Trditev predpostavlja, da gre zgolj za »vprašanje zalog«, vendar je Iran že prej v vojni pokazal, da lahko neovirano napada ameriške baze, ne glede na zaloge.

Zoper supersonične rakete zadnje generacije namreč ZDA in Izrael nimata nobenega protiorožja.

Poveljnik CENTCOM-a Dan Caine je konec tedna vstopil v Belo hišo in Trumpu povedal, da se zaloge na Bližnjem vzhodu nevarno zmanjšujejo.

Ta pogovor je povzročil začasno premor, ki se predstavlja kot »dajmo diplomaciji priložnost« v okviru posredniškega gledališča v Omanu.

Preostale zaloge Irana so se izkazale za veliko večje, smrtonosnejše in bolj prilagodljive, kot so si vojni strategi kdaj koli upali verjeti.

Rakete po ameriških ciljih in zalivskih državah še vedno padajo, očitno pa jih oskrbujejo z natančnimi podatki o ciljih.

A kljub temu se večplastna ameriška arhitektura zračne obrambe – baze, baterije THAAD, radarji in izstrelitveni sistemi Patriot, letala v orbiti, pomorske straže – v uradnih sporočilih hvali s svojim popolnim deležem prestreženih izstrelkov.

Seveda je tako.

Poveljnik CENTCOM-a Dan Caine je konec tedna vstopil v Belo hišo in Trumpu povedal, da se zaloge na Bližnjem vzhodu nevarno zmanjšujejo...Če kot uspešna »prestrezanja« štejemo baze, ki so bile zadete, radarje, v katerih so nastali kraterji, in komponente, ki so se spremenile v odpad, so številke videti brezhibne, ocenjuje kanal The Islander.

Če kot uspešna »prestrezanja« štejemo baze, ki so bile zadete, radarje, v katerih so nastali kraterji, in komponente, ki so se spremenile v odpad, so številke videti brezhibne, ocenjuje kanal The Islander.

Enake »večplastne« številke 100-odstotnega prestrezanja smo videli tudi v Ukrajini.

Ko za »prestrezanje« raket uporabljaš svojo energetsko infrastrukturo, radarje in baze, lahko res prikazuješ brezhibne številke prestrezanja.

To je ista vojna, ki so jo arhitekti sprožili, čeprav so že vedeli, da so zaloge streliva in protiletalske obrambe skromne.

Proizvodne linije ne morejo držati koraka.

Roki za dopolnjevanje zalog se vlečejo v leta.

Starejše iranske rakete so bile najprej uporabljene proti Izraelu, nato so sledile novejše.

A kljub temu ostaja trdijo, da vse poteka po načrtu, da se Iran sistematično slabi kot je bilo načrtovano, da vojna poteka tako dobro.

Realnost pa kaže drugačno sliko.

Ne potrebujete jih petdeset tisoč, da bi države razumele, da je Iran nevaren. Dovolj je le nekaj tisoč izstelkov, če cilje zadenejo natančno. In s kitajskim vodenjem je to postalo resničnost. 

Po drugi mstrani pa je Iranska revolucionarna garda pravkar postregla z drugačnimi številkami. 

Trdijo, da imajo 50.000 raket Kheibar Shekan.

Domnevni doseg je 2450 km. Vodene so s kitajskimi sateliti BeiDou.

Bojna glava približno 550 kg. Hitrost je 16. machov. In raketa je zelo poceni.

Objava je bila oddana istega dne, ko je Ukrajina namestila brezpilotne letalnike na iranske ladje v Kaspijskem morju. Čas ni naključen.

Zahodne ocene so vedno dajale celotne iranske zaloge srednjega dosega precej nižje – največ nekaj tisoč pred zadnjim krogom spopadov. Petdeset tisoč raket istega tipa je morda res na prizorišču (Iran proizvaja Kheibar Shekan že nekaj let).

Kheibar Shekan je resničen in že 2000 teh bi bilo dovolj uničujočih, resnica pa je verjetno nekje vmes.

Kar IRGC v resnici pravi, je preprosteje: stara predpostavka, da je Iran mogoče napadeti po mili volji, medtem ko sta njegov doseg in potrpljenje omejena, je končana.

Ne potrebujete jih petdeset tisoč, da bi države razumele, da je Iran nevaren.

Dovolj je le nekaj tisoč izstelkov, če cilje zadenejo natančno.

In s kitajskim satelitskim vodenjem, bolj natančnim od ameriškega GPS-a - in bolj odpornim na motenj - je to postalo resničnost. 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek