REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Savdska Arabija ujeta med dva ognja: poleg Jemna jo tolčejo še iz Iraka, najpomembnejša rafinerija ustavljena

Savdska Arabija ujeta med dva ognja: poleg Jemna jo tolčejo še iz Iraka, najpomembnejša rafinerija ustavljenaGori Aramco

Sedem let po napadu, ki je septembra 2019 za nekaj tednov prepolovil savdsko proizvodnjo nafte, je največji stabilizacijski obrat na svetu spet zagorel.

Satelitski posnetki agencije NASA (FIRMS) so 27. julija potrdili obsežen požar v kompleksu Saudi Aramco v Abqaiqu v Vzhodni provinci, slike pa kažejo vsaj dva zadeta rezervoarja.

Aramco je obratovanje ustavil; po prvih ocenah je iz trga začasno izpadlo do sedem milijonov sodčkov dnevne predelave — približno 5 do 7 odstotkov svetovne ponudbe surove nafte .

Toda – kdo je streljal — in zakaj je to pomembno?

Tukaj se zgodba zaplete.

Savdsko obrambno ministrstvo trdi, da so droni prileteli iz iraškega zračnega prostora in da jih je izstrelila ena od skupin »Islamskega upora v Iraku«, ki jih podpira Iran.

Savdsko obrambno ministrstvo trdi, da so droni prileteli iz iraškega zračnega prostora in da jih je izstrelila ena od skupin »Islamskega upora v Iraku«, ki jih podpira Iran.

Riad je istočasno prek zunanjega ministrstva zahteval od Bagdada, naj prepreči, da bi bilo iraško ozemlje »izstreljevalna ploščad« za napade na kraljevino .

A skupina, ki jo Savdska Arabia obtožuje, je odgovornost javno zanikala: po njeni verziji je napad izvedla jemenska oborožena sila, Savdska Arabija pa obtožuje Iračane.

Hutiji so se medtem res pohvalili z lastno operacijo — napadi z droni na »občutljive točke« v sistemu oskrbovanja in transporta surove nafte iz vzhodne Savdske Arabije proti izvoznemu pristanišču Janbu na Rdečem morju, kot odgovor na domnevne kršitve jemenskega zračnega prostora s strani savdskih dronov.

Iranski mediji, povezani z Revolucionarno gardo (Tasnim), so objavili posnetke in operacijo opisali kot »slovit udarec jemenskih sil v savdsko gospodarstvo« .

Vzorec je znan iz leta 2019: tudi takrat so Hutiji prevzeli odgovornost, Riad in Washington pa sta trdila, da je napad prišel s severa — iz Iraka ali Irana.

Vsekakor pa v številnih državah slavijo, ker udarce prejema savdski režim, ki je desetletja podpiral skrajna isamistična gibanja in terorizem po svetu.

Ne gre le za tehnično podrobnost; od nje je odvisno, koga bo Savdska sploh lahko »kaznovala«, ne da bi razkrinkala lastne geostrateške omejitve.

Ob tem pa je sdanji napad veliko težji kot leta 2019.

Abqaiq ni bil zadet v vakuumu.

Savdska naftna logistika je že mesec dni v izrednem stanju: marca je bil napaden največji rafinerijski kompleks v Rasi Tanuri, Hormuška ožina— skozi katero teče petina svetovne nafte in LNG — pa je zaradi ameriško-iranske vojne večinoma zaprta.

Riad je zato izvoz preusmeril na rdečemorsko pristanišče Janbu prek naftovoda vzhod–zahod (Petroline, kapacitete 7 mio sodčkov/dan) — edine realne obhodne poti.

Prav ta naftovod je zdaj tarča.

Hutiji so 20. julija razglasili pomorsko blokado savdskega ladijskega prometa, 22. julija napadli dva savdska naftna tankerja v Rdečem morju, Savdska Arabija pa se je 24. julija maščevala z zračnimi udarci po pristanišču Hodeida in otoku Kamaran.

Hutiji so nato izstrelili rakete na Janbu in Džizan.

Če je Petroline resno poškodovan (Savdska za zdaj škode ni potrdila) in če Abqaiq ostane ugasnjen, sta obe savdski izvozni arteriji — zalivska in rdečemorska — hkrati pod pritiskom.

Junija je Savdska pridelala le okoli 7,1 mio sodčkov/dan, daleč pod ciljem 10,4 po posodobljenem dogovoru OPEC+; brez naftovoda vzhod–zahod pa te proizvodnje sredi blokade Hormuza sploh ne bo mogoče vzdrževati.

Riad je obljubil odgovor »ob primernem času in kraju« . Trije scenariji imajo različno ceno:

Napadi na Hutije v Jemenu (najverjetnejše): nadaljevanje že zagnanega cikla — Hodeida je bila bombardirana že 24. julija.

To ohranja eskalacijo v okviru, ki ga Riad pozna, a ne rešuje težave: Hutiji so dokazali, da se jih z letalstvom ne da onesposobiti, vsak udarec pa utrdi njihovo vlogo »branilca osi upora«.

Paradoks je očiten: Savdska Arabija je bila v tem konfliktu formalno nevtralna opazovalka ameriško-iranske vojne, a postaja njena glavna gospodarska žrtev. Njena infrastruktura je tarča, njena izvozna pot je blokirana, njena proizvodnja pa že zdaj tretjino pod kvoto.

Napadi ciljev v Iraku: to je politično skoraj nevzdržno. To bi uničilo krhko savdsko-iraško izboljševanje odnosov, Bagdad porinilo v naročje Teherana in milicam, ki jih Riad obtožuje, pravzaprav podarilo legitimiteto.

Zato Savdska Arabija za zdaj raje pritiska na iraško vlado kot na iraško ozemlje.

Napadi na Iran: najdražji in najmanj verjeten scenarij. Ameriško-iransko premirje je že tako krhko — Trump ob tem govori o »pametnejši strategiji« in pogajanjih, omanska delegacija pa je ravno v Teheranu posredovala glede Hormuza.

Savdski neposredni udarec po Iranu bi premirje in cene nafte pognal na raven, ki bi jo plačal tudi sam Riad — saj ne bi mogel več izvažati niti prek Jemena ogrožene rdečemorske poti.

Paradoks je očiten: Savdska Arabija je bila v tem konfliktu formalno nevtralna opazovalka ameriško-iranske vojne, a postaja njena glavna gospodarska žrtev.

Njena infrastruktura je tarča, njena izvozna pot je blokirana, njena proizvodnja pa že zdaj tretjino pod kvoto.

Kdor koli je 27. julija pritisnil gumb — Hutiji, iraške milice ali oboje — je zadel ne le rezervoar v Abqaiqu, temveč zadnjo stabilno točko v svetovnem sistemu oskrbe z nafto.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek