Larry C. Johnson: »Potrjeno – Donald Trump meni, da ima Iran jedrsko bombo!«

Vijugava ameriška politika do Irana vzbuja začudenje mnogih.

Povsem jasno je, da se je ameriška administracija z napadom na Iran krepko uštela.

Sedaj je edino vprašanje le še, kako globoko bodo ZDA zabredle, predno se bodo izvlekle iz te izgubljene vojne.

Zanimvo zgodbo iz ozadja sedanjega zapleta pa znova prinaša nekdanji analitik State Departmenta in CIE.

Ta kaže, kako in zakaj bi se sedanja vojna lahko razpletla – razen v primeru, če se ZDA odločijo za nov krog brezplodnega bombardiranja.

Larry C. Johnson je v zadnjem zapisu priznal, da ni imel dostopa do podatkov NSA Sigint, »vendar sem potrdil, da je bil telefonski pogovor med iranskim predsednikom Pezeškianom in pakistanskim premierjem Shariffom prejšnji teden opravljen prek nezavarovane linije.«

Pri tem misli na informacije, ki jih je dobil iz svojega zanesljivega vira in jih je sporočil v prejšnjem zapisu in iz katerih izhaja, da ima Iran v svojih rokah že jedrsko bombo.

Nato nadaljuje s svojim poročilom: »Iz zanesljivih virov sem izvedel, da so to namerno storili Iranci in Pakistanci – tj. Iranci in Pakistanci so računali, da bodo Američani in Izraelci prisluškovali. Ključni del pogovora med Pezeškianom in Shariffom je bil naslednji:

Predsednik Masoud Pezeshkian je v primeru nadaljevanja ameriških napadov predstavil formalno oblikovan, tristopenjski strateški ultimat:

1. Takojšen umik Irana iz tekočih mirovnih pogajanj o jedrskem vprašanju.

2. Popolna opustitev okvira predvidenega jedrskega sporazuma.

3. Eksplozija jedrske naprave na iranskem ozemlju – ne kot vojno orožje, temveč kot neizpodbitna demonstracija suverene zmogljivosti in popolnega nadzora nad stopnjevanjem napetosti.

Ko je približno uro kasneje pakistanskega zunanjega ministra Ishaqa Darja poklical Marco Rubio in prejel enako sporočilo, je Bela hiša vedela, da so informacije verodostojne.

Čeprav ameriške obveščevalne službe verjetno ne morejo potrditi, da ima Iran dejansko delujočo jedrsko bombo, Pakistanci verjamejo, da jo imajo.

Prisluškovani pogovor med Pezeškianom in Šarifom, ki mu je sledil pogovor Rubia z Ishaqom Darjem, je Trumpa in njegove svetovalce prepričal, da Iran ne izreka praznih groženj.

Zdaj vemo, zakaj se je Trumpova retorika do Irana tako drastično spremenila… Za vraga, celo včerajšnji incident z raketami v Perzijskem zalivu je omilil, čeprav je zaradi zgrešene rakete PAC-3 Patriot zagorelo mednarodno letališče v Kuvajtu.

bomba1.jpg

Pepe in jaz sva si prislužila precej kritike s strani skeptikov, potem ko sva poročala o pakistanski trditvi, da je Iran grozil z detonacijo jedrskega orožja na iranskem ozemlju, če bi ZDA nadaljevale z napadi in ne bi omejile izraelskih napadov na Bejrut.

A nisva midva tista, ki bi morala zdaj požirati besede ali si brisati jajca z obraza. Robert Barnes, nekdanji Trumpov odvetnik, je v sredo v podcastu z Mariom Nawfalom dejal, da je pri viru iz Bele hiše dobil potrditev, da so naše informacije pravilne.

Pakistan še naprej igra osrednjo vlogo v pogajanjih med Teheranom in Washingtonom ter želi Donalda Trumpa pripeljati v Islamabad na srečanje z iranskim predsednikom Pežeškianom, kjer bi bil podpisan mirovni sporazum, ki bi končal vojno z Iranom.

Če se to zgodi, bi internet lahko eksplodiral. Pakistan tega ne počne sam … Ima polno podporo Kitajske in Rusije, pri čemer vodilno vlogo prevzema Kitajska.

bomba2.jpg

Pakistan mora premagati še nekaj ovir, če želi Trumpa in Pežeškiana pripeljati za pogajalsko mizo… Največja med njimi je Izrael. Ali bo Trump prisilil Izrael, da se umakne iz Libanona?

Čeprav je Bela hiša danes z veliko pompom napovedala, da sta Libanon in Izrael sklenila mirovni sporazum, so objavljeni podrobnosti za Hezbolah nesprejemljivi.

Hezbolah ne bo prenehal z obstreljevanjem severnega Izraela, dokler se izraelske obrambne sile (IDF) ne umaknejo iz južnega Libanona. Libanonsko-izraelski sporazum naj bi po poročanju določal, da Hezbolah ne sme imeti nobenih sil južno od reke Litani… Kot sem napisal zgoraj, je to za Hezbolah nesprejemljivo in pomeni prekinitev pogajanj.

Če se razmere v Libanonu umirijo, menim, da je zelo verjetno, da bo Trump z Iranom sklenil sporazum, ki bi odpravil nevarnost, da bi Iran kdaj koli uporabil jedrsko orožje.

Tak sporazum pa bo moral imeti nekaj teže, na primer ratifikacijo ameriškega kongresa ter varnostna jamstva Rusije in Kitajske.

V prihodnjih dneh bomo od Trumpa slišali še nekaj optimističnih izjav o skorajšnjem sklenitvi sporazuma. Samo ne pozabite, da je treba še rešiti nekaj zelo zapletenih tehničnih vprašanj,« opozarja Larry C. Johnson.

Pot za diplomatsko rešitev spora in konec vojne torej obstaja.

Zahteva pa nekaj grenkih kompromisov od ZDA in Izraela – in po oceni Johna Mearsheimerja je zelo malo verjetno, da jih bo predvsem Izrael pripravljen sprejeti.

Vojne je namreč lahko začeti – zelo težko pa končati.