REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sarajevo safari: Lažni »dokumentarec« plačal muslimanski trgovec z orožjem, povezan z Janšo in Osamo bin Ladnom!

Sarajevo safari: Lažni »dokumentarec« plačal muslimanski trgovec z orožjem, povezan z Janšo in Osamo bin Ladnom!Financer plačnika filma in njegov izvajalec: Osama bin Laden in Franci Zajc. Vir: Posnetek zaslona

Zgodba o »sarajevskih safarijih« in tujih turistih, ki so jih krvoločni Srbi domnevno spuščali na obronke mesta, da bi od tam lahko pobijali »človeško divjad« je pretresla dober del Evrope in še posebej – Slovenijo.

Le kako je ne bi, ko pa je »dokumentarec« o tem, Sarajevo Safari naredil celo slovenski režiser, produciral pa slovenski producent!

Nasedli so tudi menda izkušeni t. i. preiskovalni novinarji, tako z levega kot desnega političnega pola:

Vir: Posnetek zaslona, X

Kajti globoko zakoreninjeno sovraštvo do Srbov je v Sloveniji brezmejno in splošno sprejeto.

Za kaj pa v resnici gre v tem in povezanih primerih, pa smo pisali že večkrat v preteklosti.

K uspehu te izmišljene zgodbe je veliko pripomogla tudi tradicionalna »ljubezen« Slovencev do Srbov, ki izvira že iz časov osamosvojitve in jo vztrajno negujejo v vseh političnih in medijskih krogih.

Novo, popolnoma noro zgodbo o »srbskih zločinih« je bilo zato še toliko bolj lahko prodati s stereotipi naplahtani javnosti.

V resnici celoten »dokumentarec« temelji na »rekla-kazala« izmišljotinah, ki so jih vsi »nekje slišali« in za katere ni niti enega samega trdnega dokaza.

Franci Zajc v uniformi Armije BiH
Franci Zajc, producent flma »Sarajevo safari« v uniformi muslimanske Armije BiH. Vir: Posnetek zaslona, FACE TV

A resnice je še hujša, te dni pa je prišla na dan zaradi gostobesednosti »scenarista« slovenskega filma.

Sedaj so zaradi nje na plano prišli tudi (video spodaj!) novi, obremenjujoči dokazi... 

Sprožilec je bila kazenska ovadba italijanskega aktivista Ezia Gavaccenija tožilstvu v Milanu.

Ponovno se je skliceval na Edina Subašića, vojnega obveščevalca »Armade BiH«, pa tudi na dokumentarni film »Sarajevo Safari« slovenskega režiserja Mirana Zupaniča iz leta 2022.

Zupaničev film je bil v veliki meri zasnovan na Subašićevih izjavah, razlog za to pa je nedavno razkril sarajevski novinar in aktivist Nedžad Latić.

»To smo storili jaz in moja prijatelja, Franci Zajc in Miran (Zupanič), ki smo se spoprijateljili med vojno,« je Latić povedal 14. novembra v oddaji »Iz oči v oči« sarajevske televizije FACE TV.

Scenarist filma »Sarajevo safari« - ni verjel zgodbi, ki jo je v Sarajevo prinesel Zupanič... Vir: Posnetek zaslona, FACE TV

Izkazalo se bo, da sta Zajc in Zupanič med vojno 1992–95 velik del svojega časa preživela v Bosni in Hercegovini in posnela ne le veliko gradiva za slovensko televizijo, ampak tudi cel dokumentarni film za potrebe Sarajeva!

Film sem absolutno podpiral. Celo, moram reči, ker je človek mrtev, ga je financiral Hasan Čengić.

Scenarist filma »Bosanski muslimani: Zgodovina boja za preživetje« (1994) je bil Nedžadov brat Džemaludin Latić, vojni propagandist Alija Izetbegovića - in njegov sostorilec na zatožni klopi v »sarajevskem procesu« leta 1983.

Ko je Izetbegovićeva »Islamska deklaracija« po 12 letih končno pritegnila pozornost jugoslovanskih oblasti, so Izetbegovića in druge člane prepovedane organizacije »Mladi muslimani« obsodili zaradi ekstremizma in protidržavnih dejavnosti.

Med njimi sta bila tudi Latić in Hasan Čengić, kasneje eden od ustanoviteljev Izetbegovićeve Stranke demokratične akcije (SDA) in še en pomemben akter v aferi »snajperski safari«.

»Film sem absolutno podpiral. Celo, moram reči, ker je človek mrtev, ga je financiral Hasan Čengić,« je v svojem televizijskem nastopu o filmu »Sarajevo safari« dejal Nedžad Latić in dodal, da je Čengić zanj plačal »prek Al Jazeere«.

Glavnega financerja filma so dobro poznali tudi v BiH. Vir: Posnetek zaslona

Latić je povedal, da je bil filmček celo »poceni«, nekje od 80.000 do 90.000 evrov, hkrati pa je imel veliko več odmeva kot katerikoli drug film.

Le kako ne bi, s tako bombastičnimi, izmišljenimi narativi!

Svojega prijatelja, slovenskega producenta in »neodvisnega« raziskovalca zgodbe Francija Zajca, ki obremenjuje Srbe, pa je med pogovorom tudi pokazal na fotografiji – v uniformi muslimanske vojske!

Džemaludin Latić je tudi dejal, da je naredil veliko podobnih »patriotskih« zadev za svojo državo, s čemer je posredno priznal, da je bil tudi film »Sarajevski safari« dejansko propagandni izdelek, ne pa dokumentarec.

Džemaludin Latić je tudi dejal, da je naredil veliko podobnih »patriotskih« zadev za svojo državo, s čemer je posredno priznal, da je bil tudi film »Sarajevo safari« dejansko propagandni izdelek, ne pa dokumentarec.

Ob tem je film, kot razkrije Latić, financiral Hasan Čengić, muslimanski (danes: bošnjaški) trgovec z orožjem, ki je od Janeza Janše kupoval velike količine slovenskega orožja za bosansko-muslimansko vojsko (Armija BiH) in imel z njim tudi neporavnane račune, ki so jih nato »poravnavali« še dolga leta po vojni.

S temi nakupi so kršili tudi sankcije VS OZN, zato so to zgodbo slovenske oblasti skrivale, Janez Janša pa se je iz trgovine z orožjem in malverzacij izvlekel brez obsodb, kljub več preiskavam.

O tem je sicer (v preteklosti, v času urednikovanja Roberta Botterija in Janija Severa) veliko pisala Mladina, na primer tukaj.

Čengiću pripisujejo tudi zasluge za ustanovitev televizijske postaje »Al Jazeera Balkans« leta 2011 in njeno lokacijo v Sarajevu, vendar se o tem uradno ni veliko govorilo, ker je bil zaradi vpletenosti v terorizem pod ameriškimi sankcijami.

Čengić je bil namreč v vodstvu nevladne organizacije TWRA, katere »humanitarne dejavnosti« so bile krinka za tihotapljenje orožja v vojnem času za oblasti v Sarajevu.

Agencija za pomoč tretjega sveta (TWRA), humanitarna organizacija s sedežem na Dunaju, ki so jo Osama bin Laden in njegovi sodelavci uporabljali za pošiljanje denarja in orožja islamistom v Bosni in Hercegovini je namreč prejela 350 milijonov dolarjev iz Saudske Arabije, Irana, Sudana, Turčije, Bruneja, Malezije in Pakistana.

Vir: Posnetek zaslona

Del tega denarja je bil porabljen za uvoz več tisoč ton orožja in streliva iz Irana, tudi preko Slovenije, še posebej preko mariborskega letališča, pa tudi transport iranskih »prostovoljcev« in inštruktorjev v Bosno in Hercegovino, zaradi česar so Američani Čengića po Daytonu dali na »črno listo«, na kateri je ostal do svoje smrti leta 2021.

Film je financiral Hasan Čengić, muslimanski (danes: bošnjaški) trgovec z orožjem, ki je od Janeza Janše kupoval velike količine slovenskega orožja za bosansko-muslimansko vojsko (Armija BiH).

Tako je prav Hasan Čengić, ki je bil v vodstvu te de facto teroristične organizacije Zajcu povedal, da bo denar za film dobil le, če »podpišem scenarij«, je dejal Latić.

Latić ni le podpisal scenarija za »Sarajevo safari«, temveč trdi, da je Zajca povezal z Edinom Subašićem, ki se je prav na njegovo pobudo »spomnil« zgodbe o vikend ostrostrelcih za Zupaničev film.

Latić tudi prizna, da se mu je zgodba, ko jo je prvič slišal od Zupanića zdela povsem neverjetna, do te mere, da je mislil, da so za njo tuje vohunske službe.

Ampak potem je Edin Subašić s svojimi »pričevanji« zgodbo naredil – za verjetno.

Povedano drugače – Zupanič je prišel v BiH z že napisano zgodbo, za katero je šele nato »zbiral dokaze.«

Vir: Posnetek zaslona, X

Zupanič je nato z denarjem Čengića (ali Al Jazeere?) posnel film na temelju govoric, ki niso bile nikoli dokazane.

Zgodba o »sarajevskem ostrostrelskem safariju« je ob tem lepo služila za novo demonizacijo Srbov in Republike Srbske, pa tudi za sodoben medijski napad na Ruse (obtožene podobnih dejanj) in celo na predsednika Srbije Aleksandra Vučića.

Skratka, tako je človek iz vodstva teroristične organizacije, ki jo je vodil vodja Al Kaide, financiral »neodvisni« slovenski film, ki domnevno razkriva »resnico« (v resnici pa gre za laž!) o srbskih ostrostrelskih safarijih v BiH in še danes demonizira Srbe!

Zanimivo je, da je bila »Al Jazeera Balkans« 12. julija letos ukinjena brez uradne razlage katarskih lastnikov.

In tako je človek iz vodstva teroristične organizacije, ki jo je vodil vodja Al Kaide, financiral »neodvisni« slovenski film, ki razkriva »resnico« o srbskih ostrostrelskih safarijih v BiH!

Po poročanju medijev iz Federacije Bosne in Hercegovine razlog ni bila le nedonosnost, temveč »finančna goljufija«, ki so jo odkrili revizorji iz Dohe.

In kje so korenine zgodbe o »sarajevskem safariju«?

Ko je italijanski »Euronews« 10. novembra objavil prispevek o »sarajevskem safariju« (»Vojni turisti v Sarajevu: Tožilstvo v Milanu začenja preiskavo prisotnosti italijanskih ostrostrelcev«), je navedel, da so se »turistični ostrostrelci« zbrali v Madienti, zahodno od Milana, od koder so trdili, da so se z avtobusi odpeljali v Sarajevo, s »postankom v Trstu«.

Emanuele Torreggiani enkrat mesečno potuje iz Madiente v Mostar. Dostavlja pomoč v imenu Caritasa. Po dostavi pomoči pride zabava. Z ustaši v kavarnah: jedo ostrige, pijejo šampanjec. In na koncu naredijo fašistični pozdrav. Vir: Posnetek zaslona

Vse skupaj naj bi bilo po navedbah tega vira izvedeno s podporo »struktur«, ni natančno določeno katerih, povezanih s »srbsko varnostno službo«, vse z logistično pomočjo »podjetij nekdanje Jugoslavije«.

V omenjeni novici »Počitnice v Bosni, streljanje na ljudi« iz leta 1995 nista omenjena ne Sarajevo ne Srbi!

V poročilu je bilo tudi navedeno, da so bili transferji teh ljudi »izvedeni popolnoma odkrito«, vendar kljub tej »popolni odkritosti« v tem, pa tudi v drugih poročilih zahodnih medijev, ni bilo omenjeno nobeno ime, konkreten dogodek ali preverljivo dejstvo.

V omenjenem poročilu se italijanski »Euronews« sklicuje na novico časopisa »Corriere della Sera« z naslovom »Počitnice v Bosni, streljanje na ljudi« (Vacanze in Bosnia, tiro all' uomo compreso), z dne 30. marca 1995.

Gre za novico, po mnenju mnogih prvo, ki omenja ljudi, ki plačujejo za ubijanje v Bosni.

Največji problem pa je vsebina prve novice, na katero se je skliceval »Euronews«, pa tudi drugi zahodni mediji. 

Namreč, v omenjeni novici »Počitnice v Bosni, streljanje na ljudi« iz leta 1995 nista omenjena ne Sarajevo ne Srbi!

Omenja se neki Emanuele Torreggiani, ki je iz prej omenjene Madiente enkrat mesečno potoval v Mostar, domnevno kot humanitarec Caritasa, da bi se družil z lokalnimi ustaši in si izmenjeval fašistične pozdrave s svojimi hrvaškimi somišljeniki.

Omenjena novica iz leta 1995 se dobesedno glasi takole (v njej omenjeno Ljudsko sodišče je nekakšna nevladna organizacija, ustanovljena leta 1979 kot neodvisna pobuda intelektualcev, pravnikov in aktivistov):

»Počitnice v Bosni, vključno s streljanjem ljudi

Poroča Ljudsko sodišče: vojni turizem zagotavlja dokaze o ostrostrelcih

Trento - Počitnice v Bosni za sodelovanje v vojni. Iz Trenta prihaja šokantno poročilo generalnega sekretarja Stalnega ljudskega sodišča Giannija Tongonija: obstajajo 'turisti' iz Italije, ki hodijo v nekdanjo Jugoslavijo gledat boje. In nekateri se 'zabavajo' z ubijanjem.

V petek popoldne odleti z zasebnim letom z nekega majhnega evropskega letališča, oblečen v maskirno obleko, bojne škornje in pogosto z orožjem v roki. Ko prispejo na fronto, se lahko celo udeležijo bojnih pohodov, kjer delujejo kot 'vikend bojevniki' (mesečno plačani plačanci), napadajo nekatere sovražne položaje z uporabo bazuk.«

Mladina o Hasanu Čengiću
Mladina o Hasanu Čengiću. Vir: Posnetek zaslona

»Možno pa je tudi ostrostrelstvo – streljanje ljudi kot tarč. Dobro skriti na kakšnem hribu streljajo na vse, kar se premika v ulicah izbrane vasi.

Emanuele Torreggiani enkrat mesečno potuje iz Madiente v Mostar. Dostavlja pomoč v imenu Caritasa. Torreggiani je bil šestnajst mesecev svetnik in podžupan. Po dostavi pomoči pride zabava. Z 'ustaši' v kavarnah: jedo ostrige, pijejo šampanjec. In na koncu naredijo fašistični pozdrav.

'Kdor nas kritizira, naj gre z nami v Bosno. Enkrat na mesec prepotujemo več kot tri tisoč kilometrov, da prinesemo zdravila tistim, ki trpijo. Razkošni obroki v dragih restavracijah? To je moja stvar, v smislu, da je tudi denar moj ... Zapustimo Mostar in gremo na obalo jest ribe – kaj je s tem narobe?'« je zadevo opisal Italijan.

Vir o streljanju sploh ni želel govoriti, ker je »ta del svojega življenja pustil za seboj«, a je bil za italijansko časopisje, najprej za Corriere della Sera, še vedno verodostojen »vir« informacij.

Propagandni zmazek režiserja Mirana Zupaniča je zastrupljal slovensko javnost tudi v redni kinematografski distribuciji, ob reklami vseh osrednjih medijev. O filmu vse pove tudi stavek tako imenovanega režiserja. Vir: posnetek zaslona, RTV SLO MMC

Pri sklicevanju na to novico je zvijača v tem, da se avtorji zanašajo na nepoznavanje podrobnih razmer v Bosni in Hercegovini ali pa sami ne poznajo natančne vsebine novice, na katero se sklicujejo.

Vsak normalen urednik bi takšen prispevek preprosto zavrnil, ne pa italijanski uredniki.

Očitno so uredniki domnevali, da so Srbi (in ne Hrvati) v hrvaškem delu Mostarja, ki pijejo z ustaši in pozdravljajo s fašističnimi in nacističnimi pozdravi, povsem možen pojav!

Očitno so uredniki menili, da so Srbi v hrvaškem delu Mostarja, ki pijejo z ustaši in pozdravljajo s fašističnimi in nacističnimi pozdravi, povsem možen pojav! Vse skupaj je torej popolnoma neverodostojno natolcevanje, ki bi moralo končati v košu za smeti, ne pa na straneh časnikov.

V članku v Cirriere della Sera pa so šli še dlje kot v osnovni novici, ki je bila podlaga za članek - brez dokazov opisujejo, kako je skupina lovcev vsak mesec potovala z avtobusom, opremljena z maskirnimi uniformami, vojaškimi škornji in orožjem v Bosno in Hercegovino.

Ko so enkrat na bojišču pa so menda pričali, da so se pridružili hrvaškim ali srbskim vojakom in so lahko streljali na civiliste v obleganem Sarajevu.

Po »akciji so se italijanski in lokalni vojaki usedli za isto mizo, da bi se pogostili in slavili voditelje in dejanja svojih fašističnih gibanj,« dobesedno piše v enem od poročil, vendar brez pojasnila, kako točno so se v tej zgodbi Srbi znašli v hrvaškem delu Mostarja, italijanske goste, domnevne turiste – ostrostrelce, pa pozdravili z ustaškimi pozdravi?!

Vse skupaj je torej popolnoma neverodostojno natolcevanje, ki bi moralo končati v košu za smeti, ne pa na straneh časnikov.

Spremenilo pa se je v propagandno zgodbico, ki demonizira - Srbe in Ruse…

Če torej sklenemo to žalostno in sramotno poglavje slovenske kinomatografije: film, ki je bil narejen na podlagi enega zmedenega in očitno netočnega italijanskega članka, ki v najboljšem primeru opisuje morebitne zločine enega italijanskega humanitarca-neofašista na neznanih lokacijah v okolici Mostarja med vojno v BiH je tako po zaslugi slovenske ekipe filmskih iluzionistov postal film, ki objokuje muslimanske civilne žrtve menda organiziranega, množičnega ostrostrelskega safarija v organizaciji bosanskih Srbov!

Film, ki se predstavlja za objektivno delo in dokumentarec je v resnici financiral za terorizem obtoženi Hasan Čengić, obsojeni musmimanski ekstremist, trgovec z orožjem, orožarski pajdaš Janeza Janše, član organizacije, ki je prejemala stotine milijonov dolarjev od Osame bin Ladna, vodje Al Kaide, odgovornega za največji teroristični napad v sodobni zgodovini.

Režiral ga je Čengićev prijatelj, produciral pa drugi prijatelj, prav tako Slovenec, ki je bil med vojno rad v uniformi muslimanske Armije BiH!

In to je res vse, kar morate nujno vedeti o tem lažnem dokumentarcu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke