torek, 04. februar 2025 leto 30 / št. 035
Napredek pri zdravljenju multiple skleroze: aktivno življenje z diagnozo
Zadnji dve desetletji sta za napredek v obravnavi oseb z multiplo sklerozo (MS) izjemno pomembni.
3.500 osebam, ki se trenutno v Sloveniji soočajo s to diagnozo in strahom ohranjanja funkcij svojega telesa, se je namreč izboljšal dostop do zdravljenja in kvaliteta življenja.
Multipla skleroza je imunsko pogojena, kronična in vnetna bolezen centralnega živčnega sistema, ki za enkrat ostaja neozdravljiva. »Novi diagnostični kriteriji, novi MR kriteriji za postavitev diagnoze MS in pa seveda na področju zdravljenja z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni, so pomembni koraki v obravnavi oseb z MS zadnjih dveh desetletij,« pove doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., specialistka nevrologije.
Dr. Horvat Ledinek poudarja, da je »boljše razumevanje patološkega procesa vodilo do razvoja velikega števila zdravil, ki vplivajo na potek bolezni in omogočajo individualni pristop k zdravljenju in seveda pomembno doprinesejo k boljši kvaliteti življenja bolnikov z MS.«
Asist. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med. in vodja Centra za multiplo sklerozo na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, pravi, da natančnega vzroka bolezni ne poznamo, vemo pa, da je pomembna genetska nagnjenost. A tukaj ne govorimo o klasičnem dedovanju.
»Gre za vrsto različnih oblik genov, ki v določeni kombinaciji nekoliko povečajo možnost, da bo oseba zbolela z MS. Temu se pridružijo še drugi dejavniki, kot so okužbe z virusi, pomanjkanje vitamina D, kajenje in drugi, kar v danem trenutku povzroči aktivacijo imunskega sistema na način, da lastne molekule na površini mielinskih ovojnic prepozna kot tuje in jih prične napadati.« Asist. dr. Brecl Jakob še dodaja, da poleg napadov vnetja s pojavljanjem novih vnetnih žarišč v osrednjem živčevju, v zadnjih letih vse bolj spoznavamo ključno vlogo manj opaznega vnetja, ki se v osrednjem živčevju dogaja neodvisno od pojavljanja novih žarišč in pomembno prispeva k napredovanju prizadetosti.
Najpogosteje zbolevajo mladi odrasli in približno trikrat pogosteje ženske kot moški.
V tem starostnem obdobju gre največkrat za recidivno remitentno MS, ki se kaže s poslabšanji (ali zagoni) in izboljšanji.
Nove študije kažejo, da je najbolj učinkovito zdravljenje čim prej in s čim bolj učinkovito terapijo, pove prim. asist. mag. Marija Šoštarič Podlesnik, dr. med., specialistka nevrologije in predstojnica oddelka za nevrologijo Splošne bolnišnice Celje: »Zaradi dostopnosti in zdravljenja z novejšimi učinkovitimi zdravili se danes bolezen zelo pogosto ne izrazi v tako hudi sliki in manj bolnikov dolgoročno razvije hudo oviranost. Pogosto vidimo osebe, ki imajo diagnozo že 20 let in več, pa še zmeraj lahko živijo aktivno, funkcionirajo v družinskem in družabnem življenju, se ukvarjajo s športom.«
Asist. dr. Brecl Jakob ob tem dodaja, da »sedaj že kar nekaj let s pridom uporabljamo zdravila, ki jih bolniki zaužijejo v obliki tabletk ali kapsul. Ta zdravila so bila težko pričakovana, saj so napram prvim zdravilom, ki so bila v obliki injekcij, izjemno izboljšala kvaliteto življenja bolnikov z MS. S tem smo izboljšali tudi sodelovanje pri zdravljenju, kar je posledično ugodno vplivalo tudi na izhode zdravljenja.«