Pritisk na medije zaradi Mercatorja odpira resna vprašanja o zlorabi prava

Slovenski medijski prostor se je znašel pred nenavadnim in skrb vzbujajočim pritiskom: več medijskih hiš je prejelo dopise odvetniške pisarne, ki jih pozivajo, naj do 27. decembra prenehajo objavljati oglase Mercatorja, sicer jim grozijo z odškodninskimi zahtevki.

Takšen poseg v oglaševalske odnose in posreden pritisk na uredniško avtonomijo je v Sloveniji brez presedana.

Povod za dopise je nepravnomočna sodba v sporu med Mercatorjem in širši javnosti skoraj neznano oblikovalko Špelo Goltes, ki trdi, da je imetnica avtorskih pravic na znamenitem Mercatorjevem znaku »M«.

Ta znak je sicer izviral iz avtorskega dela profesorja Gregorja Košaka iz konca šestdesetih let, leta 1995 pa ga je Mercator prek oglaševalske agencije Studio Marketing celostno prenovil in za to plačal več kot milijon nemških mark, s čimer je po pogodbi pridobil tudi avtorske pravice za uporabo znaka.

Kljub temu je sodišče na prvi stopnji letos Goltesovi prisodilo 330 tisoč evrov odškodnine, čeprav sodba še ni pravnomočna, Mercator pa se je nanjo pritožil.

Po tej sodbi je Goltesova zamenjala pravno zastopanje in nova odvetniška pisarna zdaj ne pritiska le na Mercator, temveč neposredno na medije – čeprav ti niso stranka v postopku in nimajo nobene pravne obveznosti preverjati ali presojati avtorskih sporov svojih oglaševalcev.

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da brez pravnomočne sodbe in jasne prepovedi uporabe znaka takšne zahteve nimajo trdne pravne podlage.

Še več, grožnje z odškodninami medijem lahko učinkujejo kot poskus zastraševanja in ustvarjanja finančnega pritiska, ki presega običajne okvirje uveljavljanja avtorskih pravic.

Primer tako ni več zgolj spor o avtorskih pravicah, temveč postaja vprašanje morebitne zlorabe sodnih postopkov in pravnih sredstev za pritisk na gospodarske subjekte in medije.

Ko se grožnje iz sodnih dvoran preselijo v oglaševalske oddelke uredništev, je ogrožen širši javni interes.

mercator-logotip.png

Zgodba odpira resna vprašanja o mejah pravnega uveljavljanja avtorskih pravic in o odgovornosti pravnih zastopnikov.

Glede na naravo pritiska in njegove posledice bi bilo smiselno, da se zadevi posvetijo tudi pristojne strokovne in nadzorne institucije.

Primer bomo še naprej spremljali.