REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajske oči, iranska pest: kitajski sateliti in iranske rakete čakajo na »armado ZDA«, zato Trump cinca in cvika

Kitajske oči, iranska pest: kitajski sateliti in iranske rakete čakajo na »armado ZDA«, zato Trump cinca in cvikaVir: Posnetek zaslona, X

Zakaj ZDA še niso napadle Irana? Kaj čakajo?

ZDA so v zadnjih dnevih proti Iranu poslale ogromno vojaške sile.

Tri skupine letalonosilk na prizorišču so sicer samo polovica tega, kar smo videli pred Zalivsko vojno - Iran pa je bistveno večja država od Iraka.

Odgovor se skriva tudi v tem, kar se dogaja v zakulisju.

V Iranu neprestano pristajajo kitajska in ruska transportna letala.

Pri ruskih naj bi šlo za transporte helikopterjev Mi-28 in to »ruskih«, s popolno opremo, ne pa izvoznih modelov.

Ob tem Rusija in Kitajska pošiljata vojne ladje v Hormuško ožino zaradi rednih vojaških vaj z Iranom.

K temu je verjetno potrebno dodati še kitajske in ruske protiletalske sisteme in radarje.

Kitajska zagotavlja oči; Iran pa pesti.

Nekaj podobnega je Teheranu poslal tudi Peking.

Več virov poroča, da kitajsko satelitsko omrežje že zagotavlja Iranu 24/7/365 pokritost in posodobitve v realnem času: SIGINT, kartiranje terena, telemetrija; radarsko, optično in infrardeče slikanje v vseh vremenskih razmerah, podnevi in ponoči, kar Iranu omogoča natančno ciljanje izraelskih in ameriških ciljev.

»Veriga ubijanja« je vojaški izraz za zaporedni postopek, ki se uporablja za prepoznavanje, sledenje in uničevanje groženj: Najdi, Opazuj, Sledi, Ciljaj, Napadi, Oceni.

Šest faz se deli na dve kategoriji: na »oči« in »pesti«.

Kitajska zagotavlja oči; Iran pa pesti.

Kitajsko satelitsko omrežje ponuja celoten spekter pokritosti »obveščevalnih podatkov, nadzora in izvidovanja« (ISR), ki je iranska majhna satelitska flota ne more.

Brez oči Kitajske ljudske armade (PLA) bi bili udarci IRGC manj natančni.

In ne samo to.

Po poročanju nekaterih izraelskih medijev naj bi Iran od Kitajske prejel več raket Dongfeng 17 (DF-17).

DF-17 je kitajska balistična raketa srednjega dosega na trdno gorivo, zasnovana za izstrelitev hiperzvočnega jadralnega vozila (HGV) DF-ZF.

Raketa je opremljena s »hiperzvočnim jadralnim vozilom«, ki ji omogoča, da leti skozi zemeljsko atmosfero, zaradi česar jo radar ne zazna na daljših razdaljah tako kot balistično raketo, ki preleti enako razdaljo.

Ameriške obveščevalne službe menijo, da je DF-ZF sposobna nositi jedrsko orožje, ZDA pa nimajo protiraketne obrambe, ki bi jo lahko sestrelile.

Še huje bi bilo, če bi Iran dobil težje kitajske protiladijske rakete.

Če so kitajske hiperzvočne protiladijske rakete YKJ-1000 ali YJ-21 res dosegle Teheran, potem ameriške letalonosilke niso več varne in vsaka pustolovščina Washingtona bi se lahko spremenila v nočno moro.

Hiperzvočna raketa YKJ-1000, izdelana iz poceni materialov – celo iz penobetona in civilnih komponent –, ki jo je predstavilo podjetje Lingkong Tianxing – lahko doseže hitrost do 7 mahov in doseg 800 milj, medtem ko njena najvišja cena ne presega približno 99.000 dolarjev – kar pomeni, da je nekajkrat cenejša od ameriških prestreznih raket.

Preluknja pa lahko letalonosilko, vredno milijarde dolarjev…

Na to opozarja tudi nekdanji britanski diplomat in odličen poznavalec Bližnjega vzhoda Alstair Crooke.

Dilemo, pred katero se je znašel Donald Trump in zato zavlačuje z napadom na Iran je Crooke opisal tako: »Mislim, da se zdaj sooča s tem, da če ne bo dosegel sporazuma z Iranom, kar je po mojem mnenju zelo malo verjetno, se bo soočil z dolgotrajnim in zapletenim spopadom v Iranu.

Stane 99.000 dolarjev, preluknja pa lahko letalonosilko, vredno milijarde dolarjev…

To ne bo kratka vojna. To bo daljša vojna. Amerika ima rada kratke vojne, vendar Iran to razume in bo to izkoristil, ker ve, da bo ameriška vojaška operacija v približno dveh tednih verjetno izčrpala svoje zračne obrambne zmogljivosti.

Iran ima razlog, da se počuti zelo samozavestno. Ima pomoč. In kar je pri tem tako presenetljivo, je, da je pomoč, ki jo dobiva, nevidna. Niti znakov tega ne boste videli.

In to spreminja igro.«

»Kaj so storili? Kitajci so Iranu že dali svoje radarje dolgega dosega. Mislim, da gre za radarje YLC-8B, ki lahko zaznavajo nevidna letala na razdalji 700 kilometrov. In to izničuje 'nevidnost' F-35, bodisi izraelskih ali ameriških.

Naredili pa so še nekaj. Iran se je v zadnjem obdobju popolnoma odmaknil od starega GPS sistema ciljanja in prešel na sistem Beidou. V sporazumu o partnerstvu s Kitajsko je to eden najpomembnejših elementov.

Ne gre za protiletalsko obrambo, ampak za visokokakovostne vojaške podatke, povezane z Beidou, kar je za Zahod zelo težko.«

»To je podobno kot pri Pakistancih, imenuje se Link 17 in je popolna mreža senzorjev. V njem je vse, od radarjev do centrov za nadzor raket, ob tem pa je to tudi podatkovni sistem in komunikacijska povezava.

To ne bo kratka vojna. To bo daljša vojna.

Tako bi lahko iz kitajskih satelitskih struktur ustvarili celotno bojno polje, ki bi se lahko v realnem času neposredno prenašalo v iranske raketne centre, jim dajalo natančne, ciljne podatke z natančnostjo do dveh metrov in jih samodejno prenašalo v raketne centre za ciljanje ameriških ladij ali drugih ciljev.

Če želite videti kaj to pomeni, si oglejte te satelitske fotografije, ki jih objavljajo Kitajci, da bi, veste, opozorili Združene države, ker glejte, objavljajo slike Diego Garcie in raket THAAD tam, pa tudi slike raketne baze Al Udeid iz svojih satelitskih sistemov.

Ljudje me ves čas sprašujejo: 'Ali bodo Kitajci posredovali?'

No, ne bodo poslali vojakov na teren ali izstrelili rakete iz Kitajske.«

»Ne, gre za nevidno odvračanje, nisem vojaški strokovnjak, vendar gre za nekakšen sistem za ubijanje, ki daje absolutne podatke.

Ni vam treba imeti svojih letal. Ni vam treba imeti vklopljenega radarja.

Podatki pridejo, dajo vam cilj rakete ali letala.«

»To je tisto, kar Pakistan uporablja proti Indiji.

Podobno je s sistemom Beidou, ki je precej oddaljen od česarkoli, kar uporablja zahodni sistem GPS.

Zelo težko jim bo motiti Beidou. To je visokokakovostna vojaška podatkovna povezava,« opozarja Alstair Crooke.

Ob tem bi lahko Iran s točo raket zasul tudi Izrael in zavezniške države.

Z najnovejšo raketo, z dosegom 10.000 kilometrov pa lahko doseže tudi cilje globoko znotraj ZDA.

Povedano drugače: To bila lahko bilo maščevanje Pekinga in Moskve za to, kar so zahodne države s posredniško vojno v Ukrajini naredile Rusiji, Kitajski pa škodijo s podpihovanjem separatizma na Tajvanu.

In Kitajska bila lahko Američanom ob tem mirno rekla: »No, pravkar ste porabili, koliko, 11 milijard, in dali Tajvanu rakete ter jim zagotovili vojaško opremo.

Kaj torej pričakujete od vseh drugih, od nas?

Zakaj naj bi sedaj mi ravnali drugače?«

In imeli bi prav.

Vprašanje je samo, kaj bi lahko sledilo? 

Da bi Izrael ali ZDA v taki situaciji posegla po jdrskem orožju je povsem mogoče.

To ne bi ostalo brez odziva ostalih jedrskih sil - in zato je položaj, v katerega se je zaradi pritiska Izraela zapletel Donald Trump - izjemno nevaren.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek