Kaznovan zaradi pravičnega sojenja: Sodnik Radonjić zahteva izločitev Branka Masleše, »zaupno povezanega« člana senata

Senat Vrhovnega sodišča je začel odločati o tožbi sodnika Zvjezdana Radonjića, ki izpodbija svoj suspenz.

Do tega je prišlo zato, ker naj bi se Radonjić s tem, ko je med zadevo Novič razkril pritiske nanj vedel »neprimerno.«

Radonjić tej oceni nasprotuje.

Vendar je sojenje že prekinjeno saj Radonjić zahteva izločitev člana senata Branka Masleše.

Ta naj bi bil zaupno povezan s članom Sodnega sveta ter predsednikom disciplinskega sodišča Emilom Zakonjškom.

Zakonjšek namreč Maslešo zastopa v tožbi, s katero predsednik vlade Janez Janša od nekaterih sodnikov, ki so sodili v zadevi Patria, zahteva okoli 900.000 evrov odškodnine, hkrati pa Radonjić s tožbo izpodbija prav odločitev Sodnega sveta.

Po mnenju Radonjićevega odvetnika Aleksandra Pevca ima Zakonjšek kot predsednik disciplinske komisije, ki deluje znotraj sodnega sveta, velik vpliv, odnos med odvetnikom in stranko, v kakršnem sta Zakonjšek in Masleša, pa je označil za zaupen odnos.

 Povedano drugače: sedaj naj bi Masleša sodil Radonjiću v primeru, v katerem je že prej sodil njegov osebni odvetnik... Je to ta neodvisnost sodstva v Sloveniji?

O predlagani izločitvi Masleše bo sedaj odločil predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.

Obravnavo Radonjićeve tožbe bodo zato nadaljevali prihodnji mesec. Po poročanju portala SiOL.net pa Masleša razloga za svojo izločitev ne vidi, kar bi bilo v vsaki normalni državi škandal brez primere.

Slovenija bi se že samo zato lahko v prihodnje znašla pod drobnogledom Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se za takšne, podobne primere v Sloveniji že zanima in zahteva pojasnila.

Začasni suspenz je Radonjiću sicer izrekel podpredsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević na podlagi uvedenega disciplinskega postopka.

Na Vrhovnem sodišču so ob izreku suspenza pojasnili, da je podpredsednik pri svoji odločitvi upošteval značaj in težo disciplinskih kršitev, ki so bile težje narave, prav tako pa so se ponavljale.

Suspenz je po Radonjićevi pritožbi potrdil tudi Sodni svet, proti kateremu je sodnik nato vložil tožbo.

Vse skupaj se je začelo po odločitvi predsednika ljubljanskega Okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, ki je disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu prvi predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću.

Ljubljanski okrožni sodnik Radonjić je namreč v javni razglasitvi sodbe v zadevi Milko Novič, ki je bil oproščen obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ni ukvarjal le s konkretno kazensko zadevo, temveč je veliko besed v obrazložitvi sodbe namenil pritiskom nanj.

Prejšnja sodnica je namreč po številnih pritiskih z višjih ravni sodišč presodila, da naj bi bil Novič kriv, Radonjić pa je odločil, da ni kriv.

Z višjih ravni so nanj pritiskali, da naj Noviča obsodi.

V ponovljenem sojenju pa je nov senat znova odločil, da Milko Novič - ni kriv.

Kljub temu, da je Radonjić natančno opisal pritiske nanj in očitno sodil pravično so tako Marjan Pogačnik kot tudi člani Sodnega sveta ter nato še posebna komisija za etiko in integriteto pri tem organu prišli do ugotovitve, da so Radonjićeve trditve o pritiskih brez podlage (!?) in posledica »njegovega subjektivnega dojemanja.«

Radonjiću so očitali več kršitev zakona o sodniški službi, ki govori o tem, da se sodniku, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljal sodniško službo, lahko izreče disciplinska sankcija.

Izmed dejanj, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti, je Pogačnik Radonjiću očital »neizpolnitev ali neupravičeno odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti, vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, in neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje.«

Ob vsem tem so sodniku, ki je očitno sodil pravično – izrekli suspenz.

Pri tem pa je zelo pomembno dejstvo predvsem podatek, da je Zvjezdan Radonjić namreč prvi izrekel oprostilno sodbo Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.

V razsodbi je med drugim dejal, da so ga želeli med sojenjem kot predsednika sodnega senata diskreditirati.

Že takoj po prvih narokih so se po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira, da bo sodil, kot je treba.

​Ob tem so »primer Radonjić« vodilni in »osrednji« mediji v Sloveniji poskusili pomesti pod preprogo, čeprav je očitno, da pritiski, ki jih je doživel sodnik Zvjezdan Radonjić, jasno kažejo, da v Sloveniji v pomembnih primerih nimamo »večstopenjskega sojenja«, pač pa, da se pomembne sodbe pišejo – »zgoraj«.

Ob tem je znano, da je Radonjić nadrejene razjezil predvsem s tem, ko iz postopka ni želel izločiti izvedenca dr. Mitjo Štularja.

Je zato tudi v resnici izgubil službo?

Namesto da bi sodnike vzpodbujali, da pritiske izpostavijo (celo če bi se sodniki »zmotili« pri njihovi oceni), tako v sodnih vrstah vzpodbujajo molk in slepo izpolnjevanje »navodil od zgoraj«, tudi takrat, kadar jih prenašajo formalno nepooblaščeni »kurirji.«

V Sloveniji je očitno praksa, da sodniki na spodnjih ravneh sojenja v »pomembnejših« primerih že med sojenjem dobivajo instrukcije preko »kolegov« na višjih ravneh, tako, kot se je to zgodilo tudi v primeru sodnika Zvjezdana Radonjića.

S tem, ko je Radonjić to izpostavil je dejansko postal »žvižgač«, le da so na višjih instancah to njegovo pogumno ravnanje želeli penalizirati, namesto da bi ga nagradili.

Takšnih primerov pa je v Sloveniji še veliko.

Le da sodnikov, ki bi si o tem upali pričati, do Zvjezdana Radonjića v Sloveniji - ni bilo.

Da je bil sodnik Radonjić žrtev pritiskov in ne storilec pa očitno meni tudi večina naših bralcev.

Zato je od sedanjega postopka tudi odvisno, ali jih bomo v prihodnje imeli še kaj.

Suspendirani sodnik Radonjić se tako ne bori samo zase, pač pa za resnično neodvisnost sodnikov v Sloveniji.