Peking po ameriških provokacijah spremenil zakon o obrambi: kitajska vojska lahko od 1. januarja napade tudi ZDA

ZDA so pod taktirko Donalda Trumpa v zadnjem času naredile vrsto korakov, ki bi lahko pripeljali do hudih zaostritev s Kitajsko.

Poleg gospodarskega pritiska, sankcij in omejevanja poslovanja podjetja Huawei in podobnih je Trumpova vlada sprejela vrsto zelo nevarnih zunanjepolitičnih odločitev.

After US Secretary of State Mike Pompeo announced that Washington would lift restrictions on official interactions between the US and Taiwan, the Chinese government sharply criticized the move, stressing that nobody could prevent China's "reunification." https://t.co/QgndOxv1C2

— DW News (@dwnews) January 12, 2021

Ameriško zunanje ministrstvo je nenadoma prekinilo z večdesetletno prakso, po kateri diplomati ZDA nimajo neposrednih stikov z diplomati Tajvana, ki ga Peking smatra za del Kitajske.

Peking je takoj odgovoril, da nihče ne bo preprečil unifikacije Tajvana in Kitajske.

Kitajska pri tem vprašanju daje prednost diplomaciji, vendar ne izključuje uporabe sile proti separatistom.

Pompeo’s 11th Hour Change in Taiwan Policy Does Taipei No Favors https://t.co/gepsD5FDGL

— Military Chamber (@MilitaryChamber) January 16, 2021

Pri tem Združene države Amerike s svojo spremembo politike odnosov do Tajvana kršijo tudi veljavne sporazume s Kitajsko in politiko ene Kitajske, na katero so pristali ob navezavi diplomatskih odnosov v času Nixonove administracije.

Takrat je bila za Washington samostojna pot Kitajske pomembna zaradi rivalstva s Sovjetsko zvezo.

Te omejitve v odnosu do Kitajske je Trumpov državni sekretar Mike Pompeo kot »nepotrebne« - odpravil. S tem je Tajvan ne sicer pravno, toda de facto skorajda povzdignil na raven s strani ZDA priznane, samostojne države.

Vendar pa je mednarodnopravno nesporno, da ima Kitajska pravico do ozemeljske celovitosti in tudi pravico do reintegracije Tajvana.

China Prepares To Amend National Defense Law To Include Threats To Development Interest As Threat To China - Analysishttps://t.co/WHL4e3mZMI
China is mulling amendments to its Law on National Defence amid profound changes in the world over the past two decades by adding key ... pic.twitter.com/4JtdQKP8pO

— Eurasia Review (@EurasiaReview) October 29, 2020

Istočasno bo Tajpej od ZDA dobil veliko nove vojaške opreme.

S tajvanskimi silami so sile ZDA pričele tudi skupne vojaške vaje in v Tajvansko ožino so prvič poslale kar dve večji ladji, v operaciji zagotavljanja pravice do »svobode plovbe.«

In an aim to have 'more identifiable' passports, Taiwan decided to launch a newly designed passport removing the "Republic of China" and placing "Taiwan" in larger lettering to draw a clearer distinction between Taiwan and China.https://t.co/hll373klLp pic.twitter.com/e67zBE5flV

— Arab News Japan (@ArabNewsjp) January 8, 2021

Tajvan je obenem spremenil svoje potne liste.

Zato, da jih ne bodo več zamenjevali za kitajske; na novih pod besedo Taiwan več ne piše »Republic of China« (republika Kitajska), pač pa samo še – nič.

發展利益受阻可開戰
observers noticed that the four words "development interests" appear in this newly revised National Defence Law four times, reflecting the expansion of China's defense tension and the tremendous change in its foreign strategic posture. https://t.co/lLR0i9kB2X

— hong kong is not china (@hongkon03674876) January 4, 2021

Poskus formalne razglasitve Tajvana za samostojno državo pa na Kitajskem že desetletja vidijo kot sprožilec za vojno, s katero bi Peking z vojaško silo ponovno integriral svoj Tajvan.

Mnogi analitiki menijo, da bi lahko bil zadnji, najbolj resen korak, ki bi Kitajsko in ZDA pripeljal v »Tukididovo past« in v vojno - pošiljanje ameriškega kontingenta sil na Tajvan.

Medtem pa je tudi Kitajska spremenila svoj zakon o obrambi.

"Beijing has threatened a “counterstrike” against international moves to preserve the democracies of Hong Kong and Taiwan. And Australia’s on its hit-list." https://t.co/77wzCI4OZH #CCPVirus

— Qlder (@Qlder) January 16, 2021

Kot ugotavljajo analitiki Newsweeka, je Peking spremenil predvsem definicijo »nacionalnega interesa« tako, da bo ta lahko v prihodnje vključeval tudi upravičene akcije proti silam ZDA.

Na ameriške pritiske se je Kitajska namreč odzvala s spremembami svojega zakona o obrambi, ki so stopile v veljavo 1. januarja.

Te prinašajo več pooblastil Centralni vojaški komisiji, ki ji predseduje predsednik Xi Jinping in zmanjšanje vloge ostalih uradnikov.

The phrase “development interests” was a new addition to the law, with experts noting this included the protection of China’s economic activities and assets overseas, such as those under the Belt and Road Initiative, as a reason for defence mobilisation.https://t.co/OCDF3UCGd0

— Ananth Krishnan (@ananthkrishnan) January 4, 2021

Dokument, ki je po pomembnosti drugi v državi, takoj za ustavo, razširja tudi frazo »razvojni interesi«.

Zaradi teh »razvojnih interesov« je v štirih primerih namreč mogoče uporabiti Kitajsko ljudsko armado tudi izven ozemlja Kitajske, za zaščito njenih vitalnih interesov.

Zakon omogoča popolno ali delno vojaško mobilizacijo zaradi zatiranja uporov, odcepitve pa tudi groženj kitajski suverenosti, enotnosti, ozemeljski celovitosti, nacionalni varnosti ter prekomorskih interesov.

»Tako dolgo, dokler je vojna legalna in pravična, vojska lahko napade,« piše v poročilu o teh spremembah.

Pri tem naj bi bili »razvojni interesi« Kitajske po oceni strokovnjakov fraza, za katero se skriva nasprotnik Kitajske – to pa so ZDA, je prepričan tajvanski raziskovalec in politični analitik Hung Tzu-chieh.

Zakon zato omogoča akcijo vojske tudi v primeru ogrožanja »razvojnih interesov Kitajske«, kar je novost.

Pompeo will be remembered for giving strategic vision and heft to the US Indo-Pacific strategy, including by defining China as an implacable foe, helping the Quad sharpen its edges and upgrading security ties with India, Taiwan, Japan, ROK, Australia, etc. https://t.co/COKKmbfm4v

— Brahma Chellaney (@Chellaney) January 16, 2021

Spremembe je kitajski parlament potrdil 26. decembra lani, veljajo pa od 1. januarja letos in omogočajo tudi mobilizacijo, kar je beseda, ki se v dokumentu ponavlja kar 21-krat.

Zakon s tem zahteva »raven pripravljenosti, kot je nismo videli v zadnjih desetletjih.«

Vse to bo po oceni analitikov tudi ena od najbolj nevarnih »zunanjepolitičnih min« za naslednjega ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki mu jih je pred svojim odhodom s položaja posejal – njegov predhodnik in nasprotnik Donald Trump.