sreda, 12. februar 2025 leto 30 / št. 043
Milijonska goljufija: »Vse jih nadzira!« Kako svetovne sile dajejo denar v žepe Kim Jong-una
Na stotine tisoč kosov zaščitnih kombinezonov je britanska vlada nabavila za Oddelek za zdravstveno in socialno varstvo (Department of Health and Social Care) iz tovarn v kitajskem mestu Dandong, kjer na stotine severnokorejskih žensk na skrivaj dela v razmerah sodobnega suženjstva, razkriva britanski tisk.
Po trimesečni raziskavi je Guardian zbral dokaze, da se zaščitna oprema, proizvedena v teh tovarnah, izvaža v ZDA, Italijo, Nemčijo, Južno Afriko, Japonsko, Južno Korejo, Filipine in Mjanmar.
Britanski časnik trdi, da večino delovne sile v Dandongu sestavljajo ženske, ki delajo do 18 ur na dan z malo ali nič prostega časa.
So pod stalnim nadzorom in ne smejo zapustiti poslopja tovarn.
Viri Guardiana trdijo, da delavkam v tovarnah v Dandongu njihova država Severna Koreja jemlje približno 70 odstotkov plače.
»Delavke sploh nimajo prostih dni. Ne morejo ven. Severna Koreja jih nadzira. V resnici, vse kar zaslužijo, zaslužijo za državo,« je priznal eden od vodstvenih delavcev v eni od tovarn.
Združeni narodi so severnokorejski »izvoz« delavcev v druge države že označili za prisilno delo, ki ga »sponzorira« država, medtem ko Mednarodna organizacija dela takšno početje opredeljuje kot obliko sodobnega suženjstva.
Odkritja britanskih preiskovalnih novinarjev kažejo, da je vlada Združenega kraljestva najverjetneje posredno usmerjala davkoplačevalski denar v žepe severnokorejskega voditelja Kim Jong-una in njegovega brutalnega režima, za katerega OZN ugotavlja, da je kriv za »zelo razširjene in hude kršitve človekovih pravic«, ki pomenijo zločine proti človeštvu.
Uporaba severnokorejske delovne sile na Kitajskem pomeni kršitev sankcij OZN, uvedenih s ciljem, da se po eni strani prekine vir dohodka, ki ga Severna Koreja ubira iz zaslužka svojih delavcev, zaposlenih zunaj države, po drugi strani pa, da se brzdajo drugi tuji poslovni interesi v škodo lokalne delovne sile.
Eden od izrecnih ciljev sankcij je ustaviti dohodek od tujega izvoza, ki se nato uporablja za podporo režimu v Pjongjangu, ki razvija prepovedane jedrske in balistične raketne programe.
Ameriške sankcije prav tako prepovedujejo uvoz kakršnega koli blaga v Združene države Amerike, ki so ga v celoti ali delno proizvedli Severni Korejci.
Britanska vlada se sooča z vse ostrejšimi kritikami zaradi izostanka preglednosti in odgovornosti pri dodeljevanju milijard funtov po pogodbah za nabavo zaščitne opreme na tujem.
Ohlapni predpisi dovoljujejo oddajo naročil neposredno in brez konkurenčnega zbiranja ponudb v »izjemno nujnih« primerih.
»Vlada ne bi smela uporabljati predpisov, ki omogočajo hitra javna naročila, da bi pospešila sklenitev spornih pogodb, ne da bi pred tem vsaj poskušala ugotoviti, ali obstajajo tveganja za delavce v dobavnih verigah, ki proizvajajo zaščitno opremo. Nepazljivost je pripeljala do razkritja resnice, da namesto, da bi se učinkovito soočila s sodobnim suženjstvom, vladna politika Borisa Johnsona omogoča surovo izkoriščanje delavcev,« poudarja Phil Bloomer, direktor Business & Human Rights Resource Centre (organizacija, ki se ukvarja z zaščito človekovih pravic v delovnih obratih).
Glede na dokaze, ki jih je pridobil Guardian, je bila dobava zaščitnih kombinezonov kot del zaščitne opreme, povezane s severnokorejsko delovno silo, del pogodbe, ki jo je Oddelek za zdravstveno in socialno varstvo v Londonu podelil družbi Unispace Global kmalu po razglasitvi pandemije koronavirusa.
Družba je tekom pandemije obveljala za enega največjih dobaviteljev zaščitne opreme v Veliki Britaniji.
V povezavi z dokumentacijo, v katero je imel vpogled britanski časopis, je naročilo nato romalo prek kitajske trgovske družbe, preden je bil del le-tega posredovan podizvajalcema »Dandong Huaiang Tekstil« in »Garments«.
Gre za veliki tovarni oblačil v Dandongu, ki del svojih naročil delita s podružničnimi obrati.
Po ugotovitvah britanskih novinarjev, obe tovarni izkoriščata delovno silo iz Severne Koreje.
Sicer nič ne kaže, sklene Guardian, da bi britanski Oddelek za zdravstveno in socialno varstvo ali »Unispace Global« vnaprej sploh vedeli o izrabljanju suženjskega dela severnokorejskih delavcev pri izdelavi oziroma nabavi zaščitne opreme.
UK sourced PPE from factories secretly using North Korean slave labour https://t.co/E9f62xrnj0
— Dame La dee Dah (@dameladeedah) December 6, 2020
Pošiljka, ki je v Združeno kraljestvo prispela iz tovarn v Dandongu, kjer delajo severnokorejske delavke, je le del te mračne zgodbe.
Aprila letos je tudi v italijansko mesto Bari v škatlah z nalepkami s prepoznavno blagovno znamko »Dandong Huaiang« prispelo 200.000 sterilnih kombinezonov. Južna Afrika je pri istem podjetju naročila dva milijona zaščitnih oblek, manjša naročila pa so bila poslana tudi v ZDA, Nemčijo, Južno Korejo in na Japonsko.
Guardian razkriva, da še najmanj dve tovarni v Dandongu uporabljata severnokorejske delavke in delavce za izdelavo zaščitno opremo za stranke v ZDA in na Filipinih.
Nahajata se na bregovih reke Yalu na severovzhodu Kitajske, ki tvori mejo s Severno Korejo. Zdaj ni več dvoma, da proizvajalci oblačil v Dandongu že leta dobavljajo poceni delovno silo iz totalitarne sosednje države. Gre za vzajemno koristen »aranžma« - kitajske tovarne dobijo poceni in ubogljivo delovno silo, severnokorejski režim pa v zameno pobere milijone dolarjev.
Ko je bila razglašena pandemija zaradi Covida-19 pred osmimi meseci, so se proizvajalci oblačil v Dandongu hitro znašli in spremenili svojo proizvodno linijo tako, da so namesto oblačil začeli proizvajati zaščitne kombinezone.
Štirinajst podjetij v Dandongu je leta 2020 pri Ameriški upravi za hrano in zdravila (US Food and Drug Administration) registriralo svoje izdelke, ki zadevajo medicinsko zaščitno opremo.
Preusmeritev na proizvodnjo zaščitne opreme je podprla tako lokalna kot deželna vlada na Kitajskem, kot izhaja iz dokumentacije in poročil vlad in podjetij, ki so dostopni na svetovnem spletu.
Spomnimo, pred petimi leti so britanski mediji poročali o tem, da na skrajnjem vzhodu Rusije prav tako izrabljajo suženjsko delovno silo Severnih Korejcev.
#Russia using North Korean 'slave labour', for building projects. BBC report http://t.co/UxVNFcp9IK #FreeSavchenko pic.twitter.com/8SZ64aBppn
— Glasnost Gone (@GlasnostGone) July 22, 2015
Na stotine tisoč zaščitnih kombinezonov, naročenih za britanski Oddelek za zdravstveno in socialno varstvo tako prihaja iz tovarn, ki izrabljajo severnokorejsko delovno silo v kitajskem mestu Dandong.
Tovarne v mestu in okolici so med januarjem in julijem letos proizvedle več kot 21 milijonov kosov zaščitne opreme, piše v naznanilu na spletni strani mestne vlade Dandonga.
Na papirju delavke zaslužijo med 2200 in 2800 juanov na mesec (286–364 evrov), v resnici pa dobijo le delček tega zneska.
Namesto delavcem, gre večina tega denarja v roke severnokorejskim menedžerjem, ki nato večino zaslužka posredujejo Severni Koreji.
»Delavke na koncu dobijo več sto juanov,« je priznal vodja ene od tovarn.
Kljub temu pa je znesek, ki ga delavke smejo obdržati, še vedno višji, kot bi lahko sploh zaslužile v Severni Koreji, zaradi česar revno prebivalstvo hiti na delo v tujino, v obmejno kitajsko mesto.
Remco Breuker, profesor korejskih študij na Univerzi Leiden na Nizozemskem, poudarja, da tovrsten »angažma« predstavlja obliko prisilnega dela.
»Delavke ne smejo zavrniti delo, ne smejo zapustiti delovišča, nimajo pravice do odmora v izmeni. Za delo, ki ga opravljajo, niso dovolj plačane, v skrajnih primerih pa sploh niso plačane,« opozarja profesor Breuker.