Nevarnost: Kitajska ima že več vojaških ladij, v vojni pa jih lahko gradi bistveno hitreje, kot ZDA

Ko gre za tekmovanje velikih sil, na koncu zmeraj odločajo številke – število prebivalcev, gospodarska moč, znanje in tehnologija.

Bolj bogate, večje, tehnološko bolj napredne države praviloma premagujejo slabše od sebe. Ne sicer vedno.

Ta aksiom obenem ne velja v svoji banalnejši različici, po kateri so demokratične države zato, ker lažje izkoristijo potenciale svojih prebivalcev zmeraj naprednejše in s tem tudi vojaško močnejše, kot so prepričani nekateri zvesti privrženci »izvoza demokracije« ter »humanitarnih intervencij« pod vodstvom ZDA, ki jih v Sloveniji kar mrgoli.

Če bi bilo tako, potem bi grške Atene v zgodovini zmeraj premagale Šparto – pa je niso.

Danger: China Could Build Ships More Quickly in a War Than America | The National Interest https://t.co/2hKaAHRyr9

— Yoshikazu Watanabe (@ShinkaMugen) August 3, 2020

Vse to se danes prenaša na področje tekmovanja mornaric, raketnih in vesoljskih sil ter letal, ki operirajo v vse bolj napetih razmerah Južnega kitajskega morja.

Če bi med ZDA in Kitajsko sedanji slabi odnosi prerasli v resen vojaški konflikt bi bilo najpomembnejše seveda število in kvaliteta ladij, pa tudi hitrost, s katerimi bi lahko nacionalna gospodarstva pokrila izgube v vojni.

Pri tem pa se tehtnica vse bolj nagiba na stran – Kitajske, opozarja National Interest.

ZDA imajo še vedno praviloma večje in modernejše letalonosilke in vrsto drugih ladij, vendar svojo prednost hitro izgubljajo zaradi izjemnega povečevanja kitajskega vojaškega ladjevja.

Ameriški general David Berger, poveljnik ameriških marincev je nedavno opozoril, da bi ZDA lahko izgubile vojno proti Kitajski v zahodnem Pacifiku, saj bi lahko Kitajska ljudska Armada (KLA, angleško PLA) »regenerirala vojaško moč na morju hitreje kot industrija ZDA.«

Zadeva je seveda znana – zaradi istega razloga je japonski admiral Jamamoto japonsko vlado in vodstvo svoje države pred začetkom druge svetovne vojne in napadom na Pearl Harbour opozarjal, da Japonska dolge vojne z ZDA ne more dobiti, kajti ameriška industrijska moč je bila v primerjavi z japonsko preprosto gigantska.

»Nadomeščanje izgubljenih ladij v vojni bo problematično, kajti naša industrijska baza se je zmanjšala, medtem ko so naši rivali razširili svoje kapacitete gradnje ladij. V kakršnem koli konfliktu bodo ZDA na tisti strani produkcijske tekme, ki bo izgubljala — kar bo obratno od tega, kar smo imeli v drugi svetovni vojni, ko smo se zadnjič borili z konkurentom na tem področju,« je opozoril ameriški general Berger politične vodje v Washingtonu.

V Pacifiku so bile ZDA kar se industrije tiče devet do desetkrat močnejše od Japonske, do leta 1940 pa so ZDA zgradile celo dve floti vojaških ladij, eno za Atlantski ocean, drugo pa za Pacifik. Toda to se sedaj več ne dogaja.

To kažejo tudi podatki.

Čeprav Washington za vojsko še vedno porabi nekajkrat več kot Peking, ima Kitajska od lani vsaj po številu že več vojaških ladij, kot jih imajo ZDA. Kitajska je namreč dosegla in presegla številko 300 ladij, to pa je 13 več, kot jih imajo ZDA.

Rusija jih ima 87, Velika Britanija 75, Avstralija pa 48. Toda Kitajska ima sedaj že več vojaških ladij kot »Nemčija, Indija, Španija in Velika Britanija – skupaj.«

Kitajska ima 23 rušilcev, 59 fregat, 37 korvet in skupaj 119 takšnih ladij, med njimi dve letalonosilki. Toda v izdelavi so že nove in večje, tokrat s katapulti.

Pod vodo ima 76 podmornic, med njimi jedrske, oborožene z balističnimi raketami.

China already has more warships than the US, and in 10 years' time its economy will be far ahead of the US. The US has two choices. 1、 to continue doing business with China, and in 10 years we face an enemy that far exceeds the U S. 2、 destroy China's economy now or destroy CCP

— 18cm (@18cm18c) July 26, 2020

Največja težava Kitajske je pomanjkanje amfibijskih ladij (potrebovali bi jih ob invaziji Tajvana), toda tudi tu imajo v ladjedelnicah že nekaj ladij v izdelavi.

ZDA imajo ob tem veliko prednost v letalonosilkah – imajo jih enajst, na jedrski pogon, vsaka od njih pa ima preko 100.000 ton.

Ob tem imajo ZDA tudi amfibijske ladje Wasp ter 22 križark z vodenimi raketami, medtem ko Kitajska nima nobene.

Ameriški generali opozarjajo, da Kitajska na vojaškem področju napreduje hitreje zato, ker kitajsko gospodarstvo hitro raste in omogoča velike investicije v obrambo države.

Prav zato je ameriška administracija tudi sprožila veliko kampanjo proti kitajskim podjetjem, pričela uvajati carine in pritiskati na Kitajsko.

Vendar se medtem razlike še vedno povečujejo.

Kitajska je leta 2016 splovila 18 vojaških ladij, leta 2017 pa 14.

ZDA so leta 2016 splovile 5 vojaških ladij, leta 2017 pa 8.

Kitajska ob drugi letalonosilki vrste 002, ki jo preizkušajo, gradi že tretjo vrste 003, ki bo na jedrski pogon, v ladjedelnicah pa že imajo najmanj štiri raketne križarke razreda 055 in več amfibij.

Kitajska vojska bo svojo največjo moč, če upoštevamo vse demografske in gospodarske kazalce, dosegla leta 2030. Do takrat bo imela še najmanj 154 novih vojaških ladij.

ZDA zato hitijo, da bi do odločilnih strateških premikov v Južnem kitajskem morju prišlo še pred tem.

Pri tem računajo tudi na morebiten konflikt Indije s Kitajsko in nova zavezništva, na primer prav Indije z Vietnamom in drugimi manjšimi državami, ki nasprotujejo ekspanziji Kitajske.

That would be good for a couple thousand points on the DOW...https://t.co/pzEAqWz2JI

— Dave Collum (@DavidBCollum) August 25, 2020

Kitajska pa po drugi strani krepi zavezništvo s Pakistanom, odnose z Indijo pa blaži tudi skupno članstvo obeh držav v skupini BRICS.

Rusija ostaja zaveznica Kitajske, vendar ima tudi svoje težave s Pekingom in dobre odnose z Indijo, ZDA pa Moskvo s pritiski in dobrikanjem poskušajo pridobiti na svojo stran ali vsaj v nevtralno pozicijo ob morebitnem konfliktu.

Na enak način se že desetletja predvideva, da bi bilo za EU najbolje, če bi se v konfliktu ZDA - Kitajska izognila temu spopadu in ostala vsaj nevtralna.

Razmere so zato precej zapletene, toda odločitev o tem, kakšne ladje bo Kitajska gradila, bi lahko v prihodnosti spremenilo razmerja moči tako v Južnem kitajskem morju kot na svetu.

China “sells” its most advanced warships to Pakistan.After militarising the Djibouti port,China is arming Gwadar.Satellite images show high security compounds.China’s strategy of military encirclement of India in progress,as it seeks to “normalise” ties without budging in Ladakh. pic.twitter.com/q0U0KlSgPJ

— Palki Sharma (@palkisu) August 24, 2020

In ob tem so kitajski generali večkrat opozorili, da na svojem področju Kitajska ne bo dovolila ogrožanja lastnih interesov in da imajo, če bo potrebno, vedno več milijonov mladih fantov in deklet v uniformah, pripravljenih, da dajo življenje za svojo državo.

Če imajo to tudi ZDA - pa ni povsem gotovo ...

In zato vse manj kaže, da bo to stoletje znova predvsem »ameriško«, kot so upali še v administraciji predsednika G.W. Busha.