75 let od zmage nad nacizmom in fašizmom: Kako je Rdeča armada Berlinčane rešila pred lakoto

Ministrstvo za obrambo Rusije je objavilo nekatere arhivske dokumente, ki so vse doslej nosili oznako zaupno in razkrivajo nekatere podrobnosti o zaključnih dnevih druge svetovne vojne na evropskih tleh, predvsem pri osvoboditvi Berlina leta 1945.

Dokumenti tudi razkrivajo, kako je Rdeča armada pred lakoto rešila dva milijona Berlinčanov.

Objavljeni so na posebni spletni strani ministrstva za zunanje zadeve, posvečeni zaključnim poglavjem druge svetovne vojne.

V tem času so deli pete udarne armade na čelu z generalpolkovnikom Nikolajem Berzarinom vodili težke bitke z nemškimi enotami na ulicah Berlina.

Vsako ulico ali hišo so morali zavzeti z napadi.

Objavljen je tudi ukaz poveljnika obrambe in zadnjega poveljnika v Berlinu, generala Helmutha Weidlinga, ki je nemško vojsko pozval, da naj se preda.

»Tridesetega aprila 1945 je Führer izvršil samomor. Mi, ki smo se mu zaobljubili na zvestobo, smo ostali sami. Pomanjkanje težkega orožja, streliva in splošna situacija so povzročili, da je ta boj postal nesmiseln. Podaljšuje strašno trpljenje civilnega prebivalstva v Berlinu in naših ranjencev. V dogovoru z Vrhovnim poveljstvom sovjetskih sil zahtevam, da se takoj prekine z boji,« je zapisal general v svojem povelju, ki so ga prenesli tudi sovjetskemu poveljstvu.

#OTD in 1945, the commander of the Berlin Defence Area, General of the Artillery, Helmuth Weidling, surrendered to the Russians. (Still wondering what it is, he's explaining?) #WW2 #HISTORY pic.twitter.com/NNw61KveZd

— RG Poulussen (@rgpoulussen) May 2, 2020

Zapisano je tudi, da je zgradba Reichstaga predstavljala pomembno mesto odpora, da pa so jo sovjetske sile zavzele.

»Ob nadaljevanju ofenzive in ob krhanju sovražnikovega odpora so deli tretje udarne armade zavzeli glavno zgradbo Reichstaga in na njej razvili sovjetsko zastavo. Ofenziva v Berlinu se nadaljuje,« piše v poročilu maršala Konjeva, kjer je tudi zapisano, da se je bitka za Reichstag vodila do 1. maja, nekatere sovražnikove skupine pa so se predale šele 2. maja.

 

»V enem dnevu, 2. maja 1945 smo ujeli 34.000 sovražnikovih vojakov in častnikov. Zaplenjenih je bilo 37 tankov, več kot 150 kosov topniškega orožja in velik del drugega orožja in opreme,« piše v poročilu maršala Konjeva.

Dokumenti tudi razkrivajo, da je sovjetsko poveljstvo prevzelo oskrbo civilnega prebivalstva Berlina.

Dva milijona prebivalcev so nahranili s sredstvi Sovjetske zveze.

Vsak prebivalec Berlina je tedensko lahko dobil tri kilograme kruha, 650 gramov mesa in skoraj pol kilograma sladkorja, 60 gramov kave dnevno, ob tem pa še po 15 gramov masti, 20 gramov čaja dnevno in 350 gramov krompirja.

Prebivalstvo so oskrbovali tudi s sadjem in mlečnimi proizvodi.

»Sovjetsko vodstvo je na tisoče Berlinčanov rešilo pred lakoto. To je bila manifestacija pravega humanizma,« piše v enem od dokumentov.

Ob tem so pripadniki Rdeče armade pomagali tudi pri dostavi zdravil v bolnišnice in lekarne.

Zdravili so tudi sovražnikove vojake, za njih pa so imeli tri bolnišnice, kjer je bilo v vsaki prostora za 5000 ranjencev.