Črni četrtek: Dan, ko so sovjetski piloti sestrelili deset ameriških »super trdnjav«

12. aprila 1951 se je na nebu iznad Korejskega polotoka odvila zračna bitka, ki ji Američani pravijo Črni četrtek. V samo desetih minutah je ameriško letalstvo izgubilo 14 letal, potem ko so jih napadli sovjetski piloti v lovcih MiG-15, da jim preprečijo bombardiranje pomembnega mostu.

Združene države so se v korejski vojni borile na strani Juga pod zastavo ZN.

Sovjetska zveza je na drugi strani tajno podpirala Sever. Na polotok so poslali okoli 200 vojaških svetovalcev, nekaj divizionov protiletalske obrambe in sredstva za tehnično podporo. A ključno podporo je predstavljal elitni letalski korpus, sestavljen iz lovskih letal MiG-15. Ker so želeli prikriti svoje sodelovanje v vojni, so Sovjeti s svojih letal sneli oznake in jim nadeli severnokorejske. Šli so celo tako daleč, da so se piloti naučili osnovne letalske komunikacije v korejskem jeziku, da bi zakrili svoje poreklo pred sovražnikom.

Pred prihodom sovjetskega letalstva so Američani imeli popolno zračno premoč. Njihova lovska letala F-80 Shooting Star in F-84 Thunderjet so kraljevala nad nerazvitimi zračnimi silami Severne Koreje in Kitajske. S pojavom sovjetskih lovcev MiG-15 pa so se karte premešale in situacija v zraku se je naenkrat obrnila.

MiG-15 je imel v primerjavi z ameriškimi nasprotniki precej boljše letne in tehnične lastnosti, saj jih je prekašal po najvišji hitrosti, pospeških, okretnosti in hitrosti vzpona. Ko so se ameriške izgube v zraku povečale, so se piloti začeli izogibati neposrednim zračnim spopadom, saj je že sama pojava migov povzročala paniko.

Ameriško letalstvo je moralo nujno ukrepati, saj je situacija postajala vse bolj resna. Po hitrem postopku so v Korejo poslali večje število lovcev F-86 Sabre. To letalo je svoj čas veljalo za revolucionarno rešitev, saj je imelo puščičasto oblikovana krila (podobno kot MiG-15) in močan reaktivni motor, ki mu je omogočal doseganje visokih hitrosti (različica F-86F je »pognala« do 1.110 km/h). Osnovni namen tega lovca je bil prav spopadanje s sovjetskimi migi, s ciljem ponovne vzpostavitve zračne premoči nad Korejo.

Pilotom lovcev F-80 in F-84 je bilo naročeno, naj se izogibajo zračnim bitkam in se namesto tega koncentrirajo na zračno podporo kopenskim silam.

Vojaški strokovnjaki so pri primerjanju letalnih in tehničnih lastnosti lovcev MiG-15 in F-86 Sabre prišli do zaključka, da obe letali spadata v podobno kategorijo, vendar z različno oborožitvijo in opremo. Sovjetski MiG-15 je prednjačil pri najvišji hitrosti in hitrosti vzpona, medtem ko je bil F-86 nekoliko bolj okreten pri izvajanju manevrov na horizontalni osi in nizkih višinah.

Opazna prednost sovjetskega lovca je bila v močnejši oborožitvi, ki je vključevala tri topove (enega v kalibra 37 mm in dva v kal. 23 mm), medtem ko je bil F-86 Sabre oborožen s šestimi mitraljezi kalibra 12,7 mm.

V boju zoper mige so ameriški piloti poskušali v najboljši možni meri izkoristiti prednosti svojih letal. Pogosto so izvajali napade z velikih višin, kjer so pikirali na sovražnika, ki je šele vzletal. V takšnih pogojih so bili ameriški mitraljezi usodni za sovjetska letala.

A tudi v težkih situacijah je sovjetskim pilotom pogosto uspelo, da so izšli kot zmagovalci. Tako je bil med drugimi sestreljen tudi ameriški pilotski as major George Andrew Davis Jr., ki ga je zadel nadporočnik Mihail Averin, potem ko se je uspel izmakniti napadu Sabrov, ki so se z visoko hitrostjo spustili nanj in zadeli krilo njegovega lovca.

Averin je uspel izvleči svoje letalo iz nevarne situacije in nato zadel napadalca.

Takšnih situacij je bilo več. Severozahodni del današnje Severne Koreje, kjer se reka Jalu izteka v Rumeno morje, so piloti poimenovali Aleja migov, saj se je prav tam zgodilo največ zračnih bojev med sovjetskimi in ameriškimi piloti.

12. aprila 1951 so Američani načrtovali enega svojih največjih zračnih napadov v korejski vojni. V njem je sodelovalo 48 težkih bombnikov B-29 Superfotress. Ta tip bombnika je postal znan po atomskih bombah, odvrženih na Hirošimo in Nagasaki leta 1945.

Bombnike je varovala skupina 150 lovcev različnih tipov.

Glavni cilj bombniške skupine je bilo uničenje strateško pomembnega železniškega mostu čez reko Jalu na današnji meji med Kitajsko in Severno Korejo. Skupini bombnikov se je zoperstavilo 36 lovcev MiG-15, ki so vzleteli, da jih prestrežejo in za vsako ceno preprečijo bombardiranje mostu.

Aleja migov ni znana samo kot kraj, kjer so Američani potegnili kratko, ampak se je tam odvila tudi najbolj množična zračna bitka v zgodovini reaktivnega lovskega letalstva.

Zračne bitke blizu zvočnim hitrostim so zahtevale uporabo novih taktik. Sovjetski piloti so Američane napadali na različne načine: pikiranje z velikih višin, napadi z različnih strani, napadi v parih ali skupinah …

Nadaljevanje članka si lahko preberete na: RUSSIA BEYOND