Licenca za ubijanje: Kako izgleda služba ruskega ostrostrelca?

Nekdanji ruski ostrostrelec iz divizije za posebno delovanje je za Russia Beyond Slovenia razkril, kaj vse obsega delo ostrostrelca in tako razbil nekatere splošne mite in napačne predstave o tem poklicu.

Za začetek je razložil, kako priti v posebne enote in postati poklicni ostrostrelec.

Za sprejem med ruske posebne enote in delovanje v protiterorističnih operacijah je potrebno posebno usposabljanje. Po idealnem scenariju se to začne v specializirani visokošolski ustanovi, ki rekrutu da priložnost petletnega usposabljanja s posebnimi enotami.

Če kandidat zdrži in ne »pregori« ali pa si premisli in da prednost udobni pisarniški službi, dobri obleki in svetlečim čevljem v glavnem štabu, lahko pošlje prošnjo kateri od služb za posebno delovanje (GRU, SVR, FSB, FSO idr.). Kadrovski oddelek nato pregleda vsako prispelo prošnjo in kandidata pošlje na preizkus fizične pripravljenosti.

Uspešen kandidat mora nato skozi medicinsko in psihološko preverjanje in po idealnem scenariju, kjer v prvo opravi vse izpite, pri 27 letih lahko postane pripadnik katere od ruskih posebnih enot.

Če se nato odloči, da bi se specializiral za ostrostrelca, mora ponovno skozi ločeno serijo psiholoških testov za to specifično vlogo. Zanimivo je, da so strelske sposobnosti kandidata tukaj drugotnega pomena, ker se dajo z vztrajno vajo vse naučiti. Bistveno pomembnejša pa je sposobnost osredotočanja in aktivne uporabe možganov.

Veščine sodobnega ostrostrelca zajemajo več področij; postati mora strokovnjak za balistiko, saj bo imel opravka s faktorji, kot je veter (računanje hitrosti in odklonov od poti krogle med streljanjem) ali pa premikajoče se tarče. In vse mora znati ponoviti še ponoči v popolni temi.

Levji delež ostrostrelčevega dela namreč poteka po polnoči. Sposoben mora biti uporabljati najnovejšo tehnologijo in prepoznati tarče v pogojih, ko ga sovražnik neprestano lovi in poskuša ubiti.

Delo ostrostrelca je torej podobno lovu – ena stran lovi drugo.

Ne nazadnje, ni dovolj, da ostrostrelec obvlada zgolj ostrostrelsko puško. Vešče mora znati rokovati tudi s karabinkami in pištolami.

Če je njegova naloga na primer zavzeti položaj nekje na sovražnem ozemlju, vsak ostrostrelec ve, da bo njegova podpora vselej minimalna. Zato si ne dela iluzij o tem, da ga bo dostavil helikopter za sovražnikovo linijo in ga nato po opravljeni nalogi pobral na istem mestu.

Ne, na začrtano prizorišče oziroma sovražnikovo linijo bo moral prečkati peš in zasesti položaj, brez da privabi pozornost, nato pa še opraviti nalogo in se vrniti. Vse te stranske naloge bo moral opraviti sam ali v ekipi ostrostrelcev.

V odvisnosti od misije lahko enoto sestavlja do 10 pripadnikov – vodja, iskalci, strelci, operater in več operativcev, ki nudijo kritje.

Usposabljanje je seveda temelj tega nenavadnega poklica. Obstajata dve veji ostrostrelskega treninga – policijska in vojaška.

Preprosto rečeno – za urbane ali frontalne operacije. Policijski ostrostrelci morajo biti sposobni zadeti 20-30 centimetrov veliko tarčo (standardna velikost človeške glave) na razdalji 300 metrov. Usposabljanje navadno vključuje streljanje v glavo lutke – imitacije terorista, ki za kritje uporablja drugo osebo.

Vojaški ostrostrelec na drugi strani pa se uči, kako zadeti tarčo na kilometrski razdalji. V tem primeru je cilj preprosto zadeti tarčo, saj kaliber, ki se ga uporablja za takšne razdalje, ob zadetku trga dele telesa ter s tem povzroči gotovo smrt nasprotnika zaradi izgube krvi (ne glede na to, kateri del telesa je zadet).

Če ostrostrelski »vajenec« opravi preizkuse z odliko in si zagotovi mesto v posebnih enotah pri 27 letih, ga bodo poslali na dodatno usposabljanje, po katerem bo pripravljen, da ga od 30. leta naprej začnejo pošiljati na misije.

Toda kandidat se v tem poklicu mora prekaliti. Ostrostrelec mora biti prekanjen in spreten, ne pa junaški mišičnjak. Z leti ljudje postanejo bolj umirjeni, se naučijo ocenjevati bojišče na situacijski ravni ter nehajo precenjevati svoje zmožnosti.

Delo ostrostrelca zahteva bojno pripravljenost zgolj v specifičnih, težavnih situacijah, ko ni časa za razmišljanje in je treba ravnati hitro. Na primer, če je soborec ranjen ali pa če je ostrostrelčeva kamuflaža razkrinkana in se mora takoj umakniti.

Delo ostrostrelca regulira ruska zvezna zakonodaja. Ostrostrelec ne dela razlik na podlagi starosti, spola, etnične pripadnosti ali barve kože. Preprosto rečeno, če na misiji naleti na otroka ali nosečnico s puško ali ročno bombo, bo strelec brez premisleka likvidiral tarčo.

Teroriste v množici pomagajo prepoznavati tako ostrostrelci, ki so razporejeni v okolici, kot agenti na terenu, ki se gibljejo v množici. Orožje in vrsta eksploziva, ki ga nosi tarča, je prvo, kar mora biti določeno. Agenti morajo nato tiho in brez privabljanja nepotrebne pozornosti ali povzročanja panike nevtralizirati tarčo. V primeru da tega ni mogoče izvesti, se enoto odpokliče.

Odločitev o tem, ali streljati ali ne, mora biti sprejeta individualno, saj vodja skupine ni zmeraj v položaju, da bi lahko ocenil situacijo. Nihče pa ne bo streljal na tarče »kar tako«.

Garantiran zadetek je zmeraj strel v glavo – to pomeni takojšnjo imobilizacijo in smrt. Zgodbe o ciljanju v srce ali druge organe, ki krožijo naokoli, so smešne. Je pa res, da če je tarča mobilna, še posebej sredi množice, mora ostrostrelec določiti primerno orodje za uporabo, da se izogne nenamernemu poškodovanju mimoidočih.

Seveda se porajajo tudi moralne dileme pri jemanju življenj. Vse te psihološke zlome in čustveno trpljenje junakov, ki jih lahko vidimo v filmih, so laži, trdi sogovornik RBS. Poudarja pa, da »to službo smejo opravljati samo posebno usposobljeni ljudje.«

Zanimivo je izvedeti, da ostrostrelec po tem razkrije še, da ponoči mirno spi in ne čuti nobenega psihološkega trpljenja.

Zgodbe o Chrisu Kyleu (legendarnem ameriškem ostrostrelcu z 255 potrjenimi zadetki v Iraku) so pretirano dramatizirane, pravi. In pristavi, da vsi vojaški in policijski ostrostrelci uživajo normalno življenje, tudi potem ko so vzeli življenje nekoga drugega.

Če pa ostrostrelec stori napako in ubije civilista, bo poslan pred vojaško sodišče, kjer bo potekala preiskava v skladu z zakonodajo. V Rusiji ga lahko taka napaka stane 15 let svobode.

Plača sodobnega ostrostrelca je odvisna od enote in težavnosti opravljanja dela.

Pripadniki regionalnih ostrostrelskih oddelkov prejemajo mesečno 70.000 rubljev (manj kot 900 evrov), medtem ko moskovski ostrostrelci prejemajo po 120.000 rubljev (1.500 evrov).

Vsakdo ob tem prejme še različne dnevnice. Včasih se lahko posamezniki iz različnih enot znajdejo na isti misiji in opravljajo enake naloge, ter tako prejmejo med 40 in 400 evri dodatka. Vse je odvisno od tega, kje je ostrostrelec, ki opravlja nalogo - nastanjen.

»A denar ni tisti, ki privablja ljudi v to službo, to je akcija. Vsi iskreno uživamo v tem procesu,« sklene sogovornik.

Več na Russia Beyond Slovenia.