Prvine hladne vojne: Zakaj ZDA niso izbrisale Sovjetsko zvezo z obličja Zemlje, ko bi to še »lahko« storile?

Čeprav je takšna ideja dejansko obstajala v glavah voditeljev Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva, se zahodni zavezniki naposled niso odločili kreniti nad Sovjetsko zvezo (ZSSR), ko so imeli prednost jedrskega orožja.

Zato je na mestu vprašanje: Kako so si Sovjeti uspeli kupiti čas do razvoja lastne jedrske bombe?

Nekateri zgodovinarji menijo, da je Amerika prava zmagovalka druge svetovne vojne, in za to navajajo kopico razlogov.

ZDA so iz druge svetovne vojne izšle kot najbogatejša država sveta z minimalnimi izgubami in jedrsko oborožitvijo. Njihov bodoči nasprotnik, ZSSR, je vojno končal ovenčan s slavo, a s strahotnimi izgubami in brez jedrskega orožja.

Po vojni so se zato mnogi spraševali, zakaj Američani niso izkoristili strateške prednosti, da izbrišejo ZSSR z obličja Zemlje. Toda razlogov za to je več, navaja časnik Russia Beyond.

Severnoatlantski blok se je bal sovjetske tankovske armade, ki bi lahko celo v primeru jedrske vojne osvojila vso zahodno Evropo.

Američani v tem času niso razpolagali z veliko količino jedrskih bomb, te, ki so jih imeli, pa so bile manj močne, »vsega« nekaj kiloton.

Celo nekatera množična strateška bombardiranja s konvencionalnim orožjem so povzročila več žrtev od napada na Hirošimo in Nagasaki (npr. Dresden in Tokio).

#OnThisDayInHistory — 9 August 1945: an atomic bomb codenamed “Fat Man” is dropped on Nagasaki killing an estimated 70,000 people just three days after the Hiroshima bomb. A week later Japan would surrender, ending World War II. #Nagasaki #Hiroshima #WWII pic.twitter.com/5ezPBT19zC

— Eamonn Ashe (@WorldWarBook) August 9, 2018

Nekdanji sovjetski nasprotnik, nemški general Friedrich von Mellenthin, je v zvezi s tem na primer napisal: »Tankisti Rdeče armade so se prekalili v vojni, njihove izkušnje so neizmerno narasle. Za takšno preobrazbo je potrebna visoka organiziranost, nevsakdanja izkušnja načrtovanja in vodenja … V današnjem času bi moral vsak resen načrt za obrambo Evrope izhajati iz tega, da lahko zračne in tankovske vojske ZSSR planejo nad nas s takšno hitrostjo in besom, da bi vrgle senco na vse operacije bliskovite vojne [nem. Blitzkrieg, op. prev.] iz druge svetovne vojne. Pričakovati moramo globoke udare z bliskovito hitrostjo.«

Ko je oboroženim silam zveze NATO v Evropi poveljeval general Alfred Gruenther (1953-1956), so te imele vsega 17 divizij. Na drugi strani je lahko Sovjetska zveza v napad poslala med 80 in 100 prvovrstnih divizij. Njegov predhodnik Matthew Ridgeway, ameriški general, ki se je dokazal v drugi svetovni in kasneje v korejski vojni, je v svojih spominih priznal, da bi se NATO, v kolikor bi Sovjeti krenili v napad od Norveške do Kavkaza, znašel v težkem položaju.

Ridgeway je zapisal, da so sovjetske oborožene sile modernizirane, letališča dobra, letalstvo pa na visokem nivoju.

Ameriške rezerve jedrskega orožja so bile omejene, njihova skladišča (v Evropi), pa so bila podvržena diverzantskim napadom.

Iz naštetih razlogov zato ZDA v zgodnji fazi hladne vojne niso imele perspektive gotove ali lahke zmage v vojni proti ZSSR.

Fly on your wings like an eagle. Fly as high as the sun… (Iron Maiden “Flight of the Icarus”). Mig 15 fighter jet. pic.twitter.com/zIgu94epVa

— Krystian Kozerawski (@mackozer) July 12, 2021

Svetovni mir je v obdobju med 1945 in 1950 ohranjala sovjetska kopenska vojska, katere prednost je bila ogromna tankovska vojska ter jurišno in lovsko letalstvo.

Zahod v tem času ni imel moči, da bi zaustavil sovjetski prodor. Sile, ki so jih imeli takrat na razpolago v Evropi, so po demobilizaciji imele nizko bojno vrednost v primerjavi s sovjetskimi.

Nemška vojska je bila uničena v viharju druge svetovne vojne, njena učinkovita naslednica pa še ni bila postavljena na noge.

Sovjetski strokovnjaki so v tem času razvili reaktivna letala MiG-15, rakete zemlja-zemlja, jedrsko orožje in učinkovita sredstva protizračne obrambe.

Paritete, ki so jo Sovjeti na bojišču ohranjali z ogromno kopensko vojsko, ni bilo mogoče držati v nedogled, a so si s tem kupili nujno potreben čas za dosego ravnotežja sil v ključnih segmentih obrambe.

Čim so bila razvita nova orožja, je Sovjetska zveza ponovno šla v »ofenzivo« in z njimi pomagala svoji zaveznici v Koreji, skupaj s Kitajsko. Strateško letalstvo ZDA, ki je predstavljalo najstrašnejše orožje zahodnih sil, je dobilo dostojen odgovor v sovjetskem lovcu MiG-15, ki je v akcijah nad Korejo ameriško prednost ponovno postavil pod - vprašaj.