Bodo Googlovi zemljevidi rešil tudi dolgoletni meddržavni spor glede poteka slovensko-hrvaške meje?

Dolgotrajni slovensko-hrvaški spor bi morda, enako kot še nekatere, še dolgotrajnejše – na primer spor v Kašmirju med Pakistanom in Indijo, spor na Cipru glede Republike Ciper in Turške republike severni Ciper – lahko rešili vsaj s pomočjo Googlovega programa Zemljevidi (Maps).

Poznamo ga tudi v Sloveniji, kjer je priljubljena aplikacija, ki nas lahko zelo natančno vodi do cilja.

Toda Google Maps ima še eno, zanimivo in manj znano funkcijo.

Sporna področja prikazuje drugače, odvisno od tega, od kod si zemljevide ogleduje tisti, ki jih uporablja.

Tako je na primer sporno ozemlje Kašmirja, ki je že 70 let razlog za vojaške spopade in celo vojne med Indijo in Pakistanom v zemljevide vrisano na dva različna načina – tako, kot to ozemlje vidijo v Indiji in tako, kot ga vidijo v Pakistanu.

V Indiji prikazujejo sporno ozemlje kot popolnoma pod nadzorom Indije, v Pakistanu pa je področje označeno s pikami, kar kaže na to, da gre sa sporno ozemlje.

Podobnih primerov je še veliko, od Argentine (Falklandi) do Srbije (Kosovo), Španije (Gibraltar) ali Ukrajine (Krim in dve odcepljeni republiki) do Kitajske (Tajvan).

Googlova misija je sicer »organizacija svetovnih informacij«, zato je njihov pristop k številnim ozemeljskim sporom povsem razumljiv.

#Google redraws the borders of Kashmir on maps depending on who’s looking. @ImranKhanPTI strong narrative on #Kashmir finally paying off, The #SiliconValley firm alter #GoogleMaps, now only Indian can see Kashmir as part of #India the rest will see it as disputed territory. pic.twitter.com/xdPmHf6gWx

— Viqar Ahmed Madni (@VAMadni) February 15, 2020

V politične spore se ne zapletajo, zato dajo vsakemu od uporabnikov takšen pogled, kot situaciji pač ustreza – glede na ozemlje, na katerem se iskalec podatkov pač nahaja.

»Naš cilj je, da zagotovimo najbolj celovite in točne zemljevide, utemeljene na resnici. Ostajamo nevtralni glede izpodbijanih regij in meja in se zelo trudimo, da objektivno predstavimo spore tudi na zemljevidih, tako da vrišemo točkasto črto in da posivimo področja. V državah, kjer imamo lokalne verzije programa Google Maps pa sledimo lokalni zakonodaji, ko prikazujemo imena in meje,« je pojasnil Ethan Russell, direktor upravljanja s proizvodi za Google Maps.

Omenjen pristop je zanimiv in bi morda lahko – vsaj virtualno – rešil tudi slovensko-hrvaški ozemeljski spor.

V vsaki državi bomo torej z lokalnimi programi vsaj navadni državljani na tej ali oni strani meje lahko videli mejo takšno, kot bi pač – glede na zorni kot posamezne države - morala biti.

Težava je zgolj ena sama – v tem, da bodo hrvaški policijski čolni tudi v prihodnje, celo s svojo »lokalno« različico Googlovih zemljevidov še naprej preganjali slovenske ribiče v »hrvaškem« morju – in obratno.

Drugačen pogled na meje zato lahko začasno pomaga, ta pravo rešitev pa bo še naprej potrebno iskati ob pomoči diplomacije.

Eno rešitev je arbitražno sodišče sicer že našlo, toda ker ga Hrvaška ne sprejema, nova slovenska vlada pa bi lahko pristala na nova pogajanja, se lahko zgodi, da ta rešitev in sodba ne bosta tudi zares uresničeni.

Do tedaj pa bo, kot zmeraj, lepota (zemljevidov) še naprej v očesu gledalca ...