Šele posnetek iz zraka Google Maps razkril, kje se v Beogradu skriva - Tito

Končno je rešena skrivnost 40 let trajajočega spora med nekdanjo jugoslovansko policijo (v tistem času je to bila milica) in vojsko.

Šele ko je Google objavil satelitske posnetke Beograda, so prebivalci glavnega srbskega mesta dojeli, da se v kompleksu Varnostno-informativne agencije (BIA) skriva nenavadna podoba.

Gre namreč za vzdevek nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, ki je razpoznaven in lepo viden samo iz - zraka.

BIA je sicer srbska različica SOVE.

Tako je zdaj, zahvaljujoč Googlovemu zemljevidu (Google Maps) možno videti ta nenavaden fenomen tudi v obliki fotografije.

Srbski novinarji so mimogrede ugotovili, da je bil vzdevek nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza prebrisano skrit med zgradbami, ki ju zasedata BIA in bolnišnica VMA na beograjskem hribu Banjica (VMA: kratica od Vojaško-medicinska akademija).

Ustvarjalec, torej tisti, ki je pred več kot 40 leti odredil zasaditi skrivnostni drevored, je tako šele sedaj razkril, da je med leti 1975 in 1980, torej za življenja Josipa Broza, med gradnjo Inštituta za varnost prišlo do hude krvi in spora med ustanoviteljem inštituta, generalom milice (danes je to MNZ) Jovom Popovićem in najvišjim vrhom takratne vojske SFRJ.

»Kregali so se okoli meje, kje naj bi se postavila ograja med vojaškimi parcelami in parcelo milice, ki naj bi pripadla Inštitutu za varnost, (današnja VMA in BIA),« je beograjskim novinarjem razkril vir, ki je želel ostati anonimen.

Po njegovih besedah ​​je general takratne ljudske milice Popović vsak dan obiskal vsa gradbišča, da bi se v najkrajšem možnem času dokončala gradnja.

Tako je bil navzoč tudi pri poskusu postavitve sporne ograje med parcelami milice in vojske.

»Zabodeno je vprašal delavce: 'Zakaj na tem vogalu postavljate ograjo?' in nato brž dodal: 'Nikakor ne tam, ampak tukaj zasadi mejni kamen!', ter jim pokazal, kam naj ga postavijo,« se spominja priča dogodka in dodaja, da se je Popović še kako dobro zavedal, da bo vojaški vrh znorel in se burno odzval na njegovo enostransko in za tisti čas nezaslišano drzno potezo.

Tako je tudi res bilo. Kmalu je na gradbišče prišlo več visokih vojaških častnikov, ki so se pritožili in zahtevali, da delavci ograjo podrejo in nemudoma premestijo bližje Inštitutu za varnost.

Toda general Popović jih je odločno odslovil: »Nisem jaz to vzel, da sejem krompir, ampak za inštitut!«

Po tem pripetljaju je bil najet celo arhitekt, da izdela poseben projekt za tisti del parcele. Toda arhitekt se je spomnil dokaj prebrisanega načina, ki je v tistem času učinkoval pri rešitvi podobnih sporov med državnimi veljaki ali inštitucijami.

Kratko malo je določil, da naj delavci na sporni parceli zasadijo 360 sadik borovcev, v ta namen pa jim je narisal tudi skico – kako naj jih razporedijo.

Šele kasneje pa se je izkazalo, da v obliki Brozovega vzdevka – Tito, v cirilici.

»Podpisana je bila pogodba z mestnim rastlinjakom Zelenilo, da če se neko od dreves posuši, naj ga takoj zamenjajo z novim«, dodaja priča nenavadnega dogodka.

Kmalu zatem so nekateri generali armade SFRJ prišli znova k Jovu Popoviću, a on jim je ponudil, naj se usedejo v helikopter, da bi si iz zraka ogledali Inštitut ...

Ko pa so prileteli nad Banjico, je general Popović signaliziral pilotu, naj preleti čez – »posebni drevored«.

»In potem so prvič generali JLA iz helikopterja uzrli na tleh gozdiček, izoblikovan tako, da tvori napis 'Tito'. Ni jim preostalo drugega, kot da se odpovedo nadaljnjim ugovorom glede spornega zemljišča«, je pristavila priča nenavadnega dogajanja izpred 40 let.

Tako je ravno dejstvo, da so drevesa »zrasla v 'Tita'«, rešilo spor med vrhom nekdanje policije in JLA glede spornih parcel, ker si nihče ni upal »dotakniti«, kaj šele podreti take ograje med VMA in Inštitutom za varnost.

BIA je potrdila, da bo tudi v prihodnje spoštovala to izročilo ter da ne nameravajo rezati (danes nekoliko zanemarjena) drevesa, niti jim ne namerava spreminjati oblike. To pomeni, da bo v drugi črki T tudi v prihodnje zevala luknja v njenem zgornjem desnem delu, zaradi drvesca, ki se je očitno že zdavnaj posušilo ...

Podobna »živa ograja« menda ni bila edina v času nekdanje SFRJ ... Manj spektakularna, manjša, obstaja tudi na Hrvaškem.

General Jovo Popović je bil sicer snovalec izvirnih vohunskih metod v nekdanji SFRJ, zgradil pa je tudi podzemna poveljstva JLA na območju nekdanje Jugoslavije, ki so služila kot model za tajne utrdbe takratnega iraškega voditelja Sadama Huseina, etiopskega cesarja Haileja Selassieja in libijskega polkovnika Moamerja el Gadafija.

Urbana legenda pravi, da - ko so Američani zasedli kabinet Sadama Huseina oziroma Gadafija, so morali najprej vdreti v bunkerje, ki so bili izdelani po Titovih ukazih in navodilih generala Jove Popovića.

General Jovo Popović je umrl leta 2001, toda tudi po prvem desetletju tretjega tisočletja je ostal skrivnostna oseba. Bil je partizan in narodni heroj, vendar njegovo ime in osebni podatki niso zapisani v vojnih, vojaških in civilnih enciklopedijah in zbornikih. Zato se zdi, da ta sprva vojaški, nato pa policijski obveščevalec in varnostni častnik ni niti obstajal!

Danes se v srbski javnosti ime generala Popovića omenja kot ustvarjalca tajnih metod vohunjenja, protidiverzantskega usposabljanja in forenzike, varnostnih sistemov na stadionih in predvsem kot pravega Titovega varuha in celo dvojnika.

Popović je kot Titov zaupnik vodil številne tajne operacije in je bil tudi poveljnik Štaba za mednarodno pomoč neuvrščenim in osvobodilnim gibanjem v Afriki in Aziji.

V video posnetku (spodaj) pa si lahko pogledate, kako Josip Broz govori o tem, kaj pomeni biti pravi komunist.