REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriško pozlačeno in neprebojno Titovo skrivališče: pokukajte v palačo, ki jo prodajamo za 50 milijonov dolarjev

Ameriško pozlačeno in neprebojno Titovo skrivališče: pokukajte v palačo, ki jo prodajamo za 50 milijonov dolarjev

Okna odporna na krogle, ekskluziven pogled na znameniti newyorški Central Park, 32 sob, osem kopalnic, povsod pozlačeni detajli, kamini, marmornate stopnice, dve dvigali ... Tako zgleda "dvorec" Josipa Broza Tita na Manhattnu, ki ga za kar 50 milijonov dolarjev (okoli 44 milijonov evrov) trži nepremičninska agencija Douglas Elliman Realestate, poroča britanski Daily Mail, sklicujoč se na ameriške vire.

Kar deset sob gleda na newyorški Centralni park. Palača s površino 20.000 kvadratnih metrov se nahaja na zelo iskani lokaciji - na newyorški Peti aveniji (Fifth Avenue 854) na Upper East Sideu, a datira iz daljnega leta 1904.

Ena izmed zanimivosti, ki jih v zvezi s to stavbo ne manjka je, da jo je zasnovalo isto podjetje (Warren & Wetmore), ki je načrtovalo tudi nekoč največjo stavbo na svetu - mogočno newyorško železniško postajo Grand Central.

Titova palača

Preden je stavba, zgrajena na bogataški Peti aveniji "padla" v Titove roke, je bila prvotno zgrajena za borih 60.000 dolarjev za borznega posrednika, kasneje pa tudi guvernerja Rhode Islanda Roberta Livingstona Beeckmana.

Beekman je svojo "hiško" luksuzno opremil, med ostalim, dal je stopniško ograjo izdelati iz kovanega železa, a lesene obloge na stenah pa so bile (domnevno) dobavljene iz Francije in izvirajo iz nekega oropanega dvorca.

Poznejša "Brozova newyorška vila" je pozneje prešla v lastništvo vnukinje Corneliusa Vanderbilta, znanega po razvejanem poslovanju z ameriškim železnicam. Vanderbiltova dedinja Emily je poslopju dodala obilje ekstravagantnih in pregrešno dragih podrobnosti, kot so freske na stropu, pozlato, rezbarije v belem marmorju ...

Komisija, ki skrbi za ohranjanje zgodovinske dediščine opisuje to stavbo kot "elegantno vzvišenost, ki odraža vpliv klasičnega obdobja Ludvika XV". Notranjost je res monumentalna: ne le, da je marsikaj pozlačeno, tudi samo stopnišče je podobno tistemu v Versaillesu, rezidenci francoskih kraljev. Zanjo se zdi, kot da ne sodi v New York.

Hiša na Peti aveniji naj bi veljala za enega najboljših zasebnih domov na tej ulici, ki ji manjka ne niti vinska klet. Vendar pa je od same stavbe in spomina na zlato obdobje Amerike še veliko zanimivejša poznejša zgodovina - kaj vse se je zgodilo v tem objektu po času lastništva Vanderbiltovih.

Po drugi svetovni vojni je namreč to starinsko vilo kupila Federativna ljudska republika Jugoslavija. FNRJ jo je leta 1946 plačala (v sedanjem času) smešnih 300.000 dolarjev in spremenila v svojo diplomatsko misijo.

Omenjeni nizki ceni je botroval propad povojnega trga nepremičnin, tako da je Jugoslavija dobila veličastno nepremičnino v "osrčju sveta" skoraj za "džabe".

Nato so bila v skrivnem apartmaju na vrhu Brozovega dvorca velikosti 1800 kvadratnih metrov denimo v okna, ki gledajo na Central Park, vgrajena neprebojna stekla. Zadnje nadstropje je bilo zavarovano tudi z Faradayevo kletko, da bi se onemogočilo prisluškovanje oziroma prisluškovalne naprave (zaradi blokade elektromagnetnih polj) ...

Nekdanji predsednik SFRJ Josip Broz Tito je bil tisti, ki je ta čudovit objekt največkrat koristil, v njem se je tudi skril po prvem atentatu v ZDA nanj, pa tudi prirejal neobrzdano drage sprejeme in gostil najbolj znane svetovne državnike.

Leta 1961 je Tito prav v tej veličastni "hiški" gostil voditelje Egipta, Gane, Indije in Indonezije, da bi pripravil načrte za oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Toda legendarna vila je predstavljala predvsem Brozov "neprebojni bunker" v času hladne vojne, ko je na povabila takratnih predsednikov ZDA bival v Združenih državah. Prav na ta naslov na Peti aveniji je Broz zbežal po poskusu atentata nanj leta 1963 v razvpitem hotelu Waldorf Astoria.

Josip Broz Tito sicer velja za politika, ki naj bi bil največkrat tarča atentatov; poleg Fidela Castra. Eden najdrznejših poskusov se je zgodil na slavni 5. aveniji v New Yorku, kjer je Tito za las ušel smrti. Skril pa se je v "neprebojno" rezidenco SFRJ na tej lokaciji.

Vendar pa je bila prav tam leta 1975 pod kletnim stopniščem podtaknjena bomba, ki je eksplodirala in poškodovala prvo nadstropje ter razbila okna. Tako se je razblinil mit o "nedotakljivosti " Titove newyorške graščine.

Danes ima ta veličasten in vreden objekt več lastnikov - pet držav, naslednic SFRJ: Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Makedonijo in Srbijo. Toda to ni prvi poskus prodaje povojne Titove vile.

Kot je razvidno iz spletne strani newyorške agencije, ki oglašuje prodajo, je vila na tržišču nepremičnin šele 24 dni, resnica pa je, da je bilo v preteklosti že več poskusov prodaje, ki so se končali klavrno.

Tudi lani je, kot poroča NY Post propadla priložnost, da se jo proda za enak znesek: 50 milijonov dolarjev. Na petičnega kupca, ki ima "veliko denarja pod palcem" se še čaka ...

V videu (spodaj) pa si lahko poslušate pogovor med ameriškim predsednikom Johnom Kennedyjem in Josipom Brozom Titom po bombnem napadu nanj v New Yorku; sliši se tudi Broza kako (presenetljivo tekoče) govori angleško, na koncu je Kennedyja povabil, da obišče Jugoslavijo.