Ukinitev dodatka za delovno aktivnost z uvedbo prisilnega dela dobila veto v državnem svetu

Zakonska novela o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, ki jo je Državni zbor (DZ) izglasoval 29. oktobra letos morda vendarle ne bo dočakala uresničitve.

O njej je namreč odločal Državni svet in na zakon izglasoval veto. Zato obstaja velika verjetnost, da zakon ob ponovnem glasovanju v DZ ne bo dobil dovolj velike podpore.

Odložilni veto za spremembo, ki so jo zelo kritizirali tudi v Levici in v vrstah socialnih demokratov so predlagali predstavniki delojemalcev. Ti so prepričani, da predlagane spremembe ne bodo vodile v hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči, temveč v poslabšanje njihovega socialnega ter materialnega položaja in v večjo izpostavljenost revščini in socialni izključenosti.

… državnih podjetjih, evropskih ustanovah, ali pač zasebnih podjetjih. Recimo, da so ti redno plačani po 1000 in več EUR. In recimo, da je konkretni brezposelni-a, sposobnejši? Kaj, če bi manj delovne poslali v tista prisilna dela plačana po 400€? #MiselniEksperiment

— Nova zastava (@NovaZastava) October 29, 2019

Če bo DS veto izglasoval, bo moral DZ o noveli odločati znova.

V tem primeru bo podpora predlogu vprašljiva, saj bi za sprejem novele moralo glasovati vsaj 46 poslancev, pretekli teden pa jih je za glasovalo le 34.

Za novelo so glasovali poslanci LMŠ-ja, SMC-ja, DeSUS-a in SNS-a.

V SDS-u so se glasovanja vzdržali, prav tako večina poslancev NSi-ja. Proti so bili v SD-ju in Levici, poslanci SAB-a pa so glasovali različno.

To kaže, da v vladajoči koaliciji že danes vladajo zelo oteženo, še posebej tedaj, kadar samo ena stranka nasprotuje nekemu predlogu.

Celo ob podpori SNS glasov običajno ni dovolj za potrditev zakonov, zato je vprašanje, kako dolgo bo sedanja vlada, če se bo razšla z Levico, še želela vztrajati v takšnem položaju.

Ukinitev dodatka so sicer požegnali v finančnem ministrstvu, saj po njihovi oceni dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile. Po drugi strani pa so civilnodružbene organizacije zahtevale, da naj se dodatka ne ukine, saj gre za protisocialen ukrep.

V Insajderju smo opozorili, da je argument o »neaktivnosti« delojemalcev na trhlih temeljih, saj podatki o padajoči nezaposlenosti kažejo, da se nezaposleni radi zaposlujejo, če le dobijo ponudbe za delo. Znano pa je, da je običajno potrebno napisati na stotine prošenj za delo, učinek pa je pogosto – nikakršen.

Že ob izglasovanju zakona so bili mnogi kritični.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost bo državnemu proračunu prinesla 16M evrov. Pri slovenskem proračunu se bo to poznalo ravno toliko, kot če nekdo s povprečno plačo najde na tleh kovanec za 10centov.
Za ljudi, ki danes prijemajo ta dodatek,pa bo ukinitev velik finančni udarec. https://t.co/vRQBfM4yFy

— Klemen Mesarec (@KlemenMesarec) October 29, 2019

Med parlamentarnimi strankami so predlogu najglasneje nasprotovali prav v Levici, kar je po pričakovanjih še dodatno zaostrilo njene odnose s koalicijo.

V Levici so namreč prepričani, da gre za protisocialen ukrep, vladi pa so očitali, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost so predlagali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z argumentom, da dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.

Dodatek je bil namreč uveden z namenom, da bi tiste, ki so se bili pripravljeni vključiti v delo ali pri njem vztrajati, dodatno nagradili, hkrati pa je služil kot neke vrste socialni korektiv, saj je denarna socialna pomoč takrat znašala le 230 evrov, medtem ko danes znaša 402 evra in se je skupaj z dodatkom zelo približala minimalni plači.

Doslej je dodatek prejemalo nekaj manj kot 10.000 ljudi, njegova višina pa se je gibala med 50 in okoli 200 evri.

Ja. Poslanci si dvignejo plače za 20%, izplačajo si 500 eur ne izplačane ga regresa. 800 eur si izplačajo več od dohodnine, višje sejnine.
Revnemu, ki nima nič vzamejo dodatek za delovno aktivnost in večino pustijo na 280 eur. https://t.co/nSbU0CbGoJ

— Metka Smole (@MetkaSmole) October 29, 2019

Na ministrstvu načrtujejo, da bo država z ukinitvijo dodatka na letni ravni privarčevala 16 milijonov evrov, ob čemer poudarjajo, da njihov osnovni namen ni varčevanje, pač pa brezposelne spodbuditi, da se čim prej zaposlijo.

Poudarjajo tudi, da bodo tisti, ki bodo izgubili dodatek, upravičeni do višjih nekaterih drugih socialnih prejemkov.

Vendar pa je težava tega pristopa v tem, da krivdo za »nezaposlitev« vidi predvsem na strani delojemalcev. Vendar podatki o padajoči nezaposlenosti kažejo, da se iskalci zaposlitve v Sloveniji radi redno zaposlijo, če je to seveda sploh mogoče.

Prav tako je logično, da bi vsak raje imel zaposlitev, ki mu prinaša še pokojnino oziroma višjo pokojnino, ne pa dodatkov, ki ti tega ne omogočajo. 

Vlada s tem pravzaprav trdi, da so nezaposleni prebivalci Slovenije pravzaprav lenuhi, ki ne želijo delati, zato jim je potrebno odvzeti denarna sredstva. In jih prisiliti v delo celo s prisilnim delom.

Kvalitetne službe rastejo na drevesih, samo utrgaš jih in je. Oni pa jih nočejo, ker imajo potuho. Ko bodo delali prisilna javna dela, bodo videli, da so sami sebi škodovali, ker niso želeli delati v službah, ki bi jim garantirale pokojnine.

— Matej Klarič (@Matej_Klaric) October 28, 2019

S tem pa je vlada delodajalcem priskrbela še boljši položaj in jim omogočila, da iskalcem dela ponudijo še slabše pogoje za delo in bolj mizerne plače. In jih ob prejemanju socialnih dodatkov prisilijo v praktično neplačano delo, kar bi bilo za vse, ki bi se znašli v tem položaju še posebno ponižanje. Kakšno, lahko razumejo tisti, ki delajo in tisti, ki so bili kdaj iskalci zaposlitve, brezposelni.

Ampak to očitno niso poslanci, še posebej pa ne poslanci SDS, ki so prvi podali predlog za prisilno delo, medtem ko sami za posedanje in nedelo v parlamentu vlečejo zelo visoke plače in nezaslužene dodatke.

Prav tako ni logično navajanje, da se prejemniki dodatka ne bi želeli redno zaposliti zaradi previsokih dodatkov, saj je očitno, da socialno varnost in pokojnino prinašata le redna zaposlitev, ne pa začasna »vključenost v delo.«

Sprejemanje novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih so zato spremljali pozivi nevladnih organizacij, naj DZ dodatka ne ukine.

Ob tem so sprejeli še dopolnilo opozicijske SDS, s katerim so v zakon vnesli rešitev, po kateri bi se brezposelni lahko vključili tudi v javna dela, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe, kot je njihova.

Spomnimo, že na matičnem odboru so namreč v zakonsko besedilo na predlog SDS-a vključili dopolnilo, s katerim se bodo morali prejemniki denarne socialne pomoči, sposobni za delo, vključiti v javna dela, sicer se jim denarna pomoč zmanjša na polovico.

Zavrnili pa so dopolnilo Levice, ki je predlagala črtanje spornega člena, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost.

Poslanci ukinjajo dodatek za delovno aktivnost, Banka Slovenije odvzame kreditno sposobnost 500 000 državljankam in državljanom, Vlada se požvižga na fašistični teror nad Katalonci... #zaustavitezemljusilazim

— Andrej Omerzel (@omerzelandrej) October 29, 2019

Kot so poudarili v Levici, bo ukrep prizadel veliko ljudi, predvsem tiste, ki so delno zaposleni, pa še vedno potrebujejo denarno socialno pomoč, matere samohranilke in družine z več otroki, v katerih je zaposlen le eden od staršev.

»Upravičenci lahko pričakujete spremembe z mesecem decembrom. Ukinitev so s svojo podporo (ali pasivnostjo) omogočili poslanci iz vrst LMŠ, SMC, DeSUS, SAB in SNS (ter SDS in NSi). Kar je še huje, vlada je sprejela tudi amandma SDS, ki od prejemnikov socialne pomoči zahteva, da sprejmejo javno delo, če želijo še naprej prejemati pomoč. Ne samo socialni rezi, tudi prisilno delo revnih, torej,« so se na družbenih omrežjih kritično odzvali v Levici.

Vladne novele niso podprli niti v koalicijskem SD-ju, kjer jih skrbi, kaj se bo zgodilo s prejemniki dodatka. Po njihovem mnenju bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi denimo lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev tega dodatka.

Zakaj ministrstvo ukinja dodatek za delovno aktivnost / poslanci, pamet v roke pri glasovanjuhttps://t.co/rpcTTit35r

— Roni Kordiš (@had) October 29, 2019

Novelo so med drugim podprli tudi Tadeja Šuštar iz NSi-ja, Marko Bandelli iz SAB-a ter oba poslanca narodnih skupnosti.

Ostali poslanci NSi-ja so se večinoma vzdržali, Franc Kramar iz SAB-a je bil proti, ostali poslanci SAB-a pa niso prijavili navzočnosti.