sreda, 27. november 2024 leto 29 / št. 332
V Srbiji večina za kompromisno rešitev glede Kosova, zavračajo pa zgolj enostransko priznanje
Vprašanje »normalizacije« odnosov med Kosovom in Srbijo ostaja temeljno vprašanje, od katerega je odvisen napredek Srbije in kosovske entitete v EU.
Svetovna skupnost je pri tem vprašanju razdeljena, enako pa velja tudi za Evropsko unijo, kjer pet držav še vedno ni priznalo Kosova kot države. Tudi v posvetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča v Haagu o deklaraciji o neodvisnosti Kosova ni nikjer zapisano, da je Kosovo že država, prav tako pa sodišče ni – kot se ponavadi napačno interpretira – odločilo, da se Kosovo lahko odcepi od Srbije.
O tem sodišče sploh ni odločalo, sprejelo je samo sklep, da skupine ljudi lahko sprejemajo deklaracije, kot jih pač želijo in da zato tudi kosovska deklaracija o neodvisnosti ni kršitev mednarodnega prava.
Prav zato sedaj države, ki so Kosovo priznale, že vrsto let pritiskajo na Srbijo, da naj prizna neodvisnost Kosova.
Brez tega namreč te neodvisnosti ni mogoče »legalizirati«, Kosovo pa je – kljub temu, da ga je na primer tudi Slovenija priznala kot državo – po mednarodnem pravu še vedno zgolj »entiteta«, kjer ima najvišjo oblast uprava OZN na Kosovu - UNMIK.
In to kljub temu, da je le-ta svoja pooblastila v veliki meri že prenesla na Eulex in organe Kosova.
Ker je za nesporno priznanje neke države ključnega pomena strinjanje njene matice, torej Srbije, bo v prihodnosti odločilnega pomena pri reševanju tega vprašanja prav stališče Srbije in njene javnosti.
V zvezi s tem je bila opravljena tudi zanimiva raziskava Centra za družbeni dialog in regionalne pobude Beograjskega centra za varnostno politiko.
Raziskava je pokazala, da je kosovsko vprašanje kljub dolgemu obdobju od najpomembnejšega razpleta krize – leta 1999, ko je prišlo do umika vojske in policije ZRJ s področja Kosova, in leta 2008, ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnost – še vedno zelo boleče in ga v Srbiji doživljajo zelo čustveno.
Pri iskanju rešitev tega vprašanja se pogosto uporablja beseda izdaja, saj je zgolj priznanje Kosova s strani Srbije – kar sicer zahtevajo predvsem evropski in ameriški diplomati – za 78,5 odstotkov vprašanih v Srbiji popolnoma nesprejemljivo in enako izdaji nacionalnih interesov.
Neodvisnost Kosova bi kot končno rešitev sprejelo samo 12,4 odstotka vprašanih.
Nikola Jović, predstavnik centra, ki je naredil raziskavo, je dejal, da je za 58,2 odstotkov državljanov nesprejemljiv tudi sporazum, po katerem bi Srbija priznala Kosovo v zameno za priznanje Skupnosti srbskih občin na Kosovu (ZSO) in eksteritorialnost samostanov Srbske pravoslavne cerkve na Kosovu.
Omenjeno ZSO bi morale kosovske oblasti ustanoviti že pred leti, vendar s to obveznostjo zavlačujejo, kljub temu, da je Srbija medtem izpolnila svoje druge obveznosti do Prištine.
To možnost »zamenjave« ustanovitve ZSO za priznanje Kosova bi sprejelo 20,4 odstotkov državljanov Srbije.
Dogovor, po katerem bi Srbija priznala neodvisnost Kosova v zameno za ozemlje dela Kosova sprejema 15,8 odstotkov državljanov Srbije, scenarij, po katerem bi Srbija dobila tri občine na severu Kosova, kjer večinoma živi kompaktno naseljeno srbsko prebivalstvo in Mitrovico kot poseben distrikt pa podpira 18,9 odstotkov državljanov Srbije.
Menjavo štirih občin na severu Kosova za priznanje neodvisnosti podpira 21,9 odstotkov vprašanih.
Ob tem 36,4 odstotkov pristaja na to, da Srbija v zameno za priznanje dobi štiri občine na severu Kosova, ZSO južno od reke Ibar in eksteritorialnost samostanov.
Vendar 44,4 odstotkov državljanov tej možnosti nasprotuje.
Sporazum, ki bi omogočil Kosovu sedež v OZN, ne pa tudi priznanje v zameno za ZSO, podpira 32,6 odstotkov vprašanih, nasprotuje pa mu 47,5 odstotkov vprašanih.
Raziskava je bila izvedena pod pokroviteljstvom ZDA, na reprezentativnem vzorcu 1200 državljanov, z možnostjo napake 2,8 odstotka.
Podatke so objavili tudi zaradi potrebe po dialogu med Beogradom in Prištino, ki je že 11 mesecev blokiran zaradi enostranske uvedbe kosovskih carin na blago iz Srbije.
Zaradi velikega števila neopredeljenih – 19,2 odstotka – obstaja tudi možnost, po kateri bi priznanje neodvisnosti Kosova lahko dobilo določeno podporo, toda le v primeru, če bi Srbija hkrati dobila štiri občine na severu, ZSO južno od reke Ibar in ekstoritorialnost samostanov.
Da gre za še vedno vroče vprašanje tudi na ravni velikih sil, pa kaže nedavna izjava tiskovne predstavnice ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marije Zaharove, ki je dejala, da se ne strinja z izjavo prihodnjega visokega predstavnika EU za zunanjo politiko in varnost Josepa Borrella.
Ta je namreč dejal, da, če Kitajska, Indija in Rusija ne priznavajo Kosova, to pač ne bo država.
Zaharova pa je dejala, da to ni res, ker Kosovo že danes – ni država.
»S tem se ne strinjam, kajti Kosovo že danes ni država, pač pa gre samo za poskus nekaterih držav, da s pomočjo nasilja dosežejo priznanje tega problematičnega ozemlja v obliki državnosti. To ni država,« je dejala Zaharova.
Ostra kritika je zanimiva, sej je Borrell ob tem nekdanji zunanji minister Španije, ki Kosova - tudi zaradi težav s Katalonijo - ne priznava kot države.
Opozorila je tudi na stališče Kremlja, po katerem predstavlja priznanje Kosova grobo kršitev mednarodnega prava ter suverenosti in ozemeljske celovitosti Srbije, kar je vse zapisano tudi v resolucijah Varnostnega sveta OZN, ki jih še vedno nihče ni ukinil.
Po njenih besedah se te resolucije zgolj kršijo, vse države, ki so priznale Kosovo kot neodvisno državo pa so jih prekršile.
Ob tem pa po njeni oceni obstaja tudi politična realnost, ki kaže, da Kosovo ni država, je dejala Zaharova.
»Ne glede na to, kako pogosto bodo vsi tisti, ki so sprejemali odločitve o priznanju nadaljevali z govorjenjem o tem, da je Kosovo država, se ne bo nič spremenilo, vse bo ostalo samo na besedah. Celotno to vprašanje je še naprej v nasprotju z mednarodnim pravom. Nič se jim ni posrečilo,« je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.
Kmalu zatem je Kosovo znova umaknilo svojo kandidaturo za članstvo v Interpolu.
Letos namreč očitno niso uspeli zbrati dovolj glasov držav niti za poskus glasovanja o kandidaturi ...