Iranci razkrili blefiranje ZDA: Trump zatrdil, da si »ne želi vojne z nikomer«

Ameriški predsednik Donald Trump je po prvi reakciji na napade na naftne rafinerije v Savdski Arabiji hitro spremenil ton.

Najprej je dejal, da je ameriško orožje »namerjeno in napolnjeno« in da čaka samo še na potrditev Savdcev, kdo je »krivec«, pri čemer je dal podpredsednik ZDA Mike Pence takoj vedeti, da so krivci v resnici – Iranci.

As he agitates for war against #Iran, here’s all you need to know about Mike Pompeo: “I was the CIA director. We lied, we cheated, we stole. We had entire training courses.” #Yemen pic.twitter.com/Jpc2scRiOv https://t.co/jDOhcUgzJW

— Sarah Abdallah (@sahouraxo) September 15, 2019

Nato pa si je Trump premislil in dejal, da »ne želi vojne z nikomer«, kot poroča ABC News.

Tudi zato, ker si vojne z Iranom očitno ne želi niti Rijad, ki mu je pred tem Donald Trump prepustil odgovor na vprašanje, ali naj ZDA napadejo Iran – ali pa ne.

Tudi o tem, ali bo Slovenija, kot zaveznica ZDA nenadoma vsaj potencialno v vojni z Iranom – sedaj odloča savdski diktator.

U.S. officials have passed on intelligence to Saudi Arabia, implicating Iran in Saturday’s oil facility strikes. Saudi Arabia has said it’s not enough proof. #WSJWhatsNow pic.twitter.com/nL40tWGGpV

— The Wall Street Journal (@WSJ) September 17, 2019

Je to res »varnost«, o kateri so nas pravkar prepričevali najvišji predstavniki zveze Nato, ki so bili te dni na svojem vrhunskem srečanju v Ljubljani?

Analitiki opozarjajo, da si Savdska Arabija res želi vojne, toda takšne, v kateri bi ZDA s koalicijo »voljnih« držav in Izraelom napadle Iran in kjer bi se lahko Rijad »skril« za njihovim hrbtom, ne pa takšne, kjer bi bila Savdska Arabija neposredno prizadeta.

Zakaj je temu tako, kažejo tudi podatki.

Savdska Arabija je po nakupih orožja res tretja ali četrta država na svetu in ima najbolj sodobno orožje, toda v mednarodnih primerjavah je moč njene vojske le nekje okoli 20. mesta.

Kronski princ Mohamed bin Salman, de facto voditelj te države, v tem dejstvu vidi pomembno sporočilo.

Savdska, sicer odlično plačana vojska preprosto ni dovolj usposobljena ali motivirana, da bi se enako srčno borila za interese nazadnjaške kraljevine, kot so to sposobni pripadniki drugih oboroženih sil in predvsem iranske revolucionarne garde, ki ima izjemno veliko izkušenj iz številnih bojišč, od Libanona do Sirije.

Ob tem je Trump tvitnil še eno kontroverzno sporočilo, češ da so ZDA velika proizvajalka nafte in plina in da zato bližnjevzhodne nafte sploh ne potrebujejo.

Toda trg nafte je globalen in izpad petih odstotkov svetovne proizvodnje nafte seveda takoj vpliva na njeno ceno povsod. Tu pa so, paradoksalno, ZDA in Rusija ter celo Iran in Savdska Arabija morda na isti strani – kajti z višjo ceno nafte na trgu vse te države dejansko služijo – več.

Joe Bermudez, strokovnjak Centra za strateške študije je ob analizi satelitskih posnetkov posledic napada na rafinerijo v Savdski Arabiji dejal, da je očitno, da so napadalci zelo dobro poznali svoje tarče, vendar je priznal, da to še ne razkriva, od kod je bil napad z letali, ki jih je težko zaznati, izveden.

Obstajajo pa podatki o tem, da so v Kuvajtu v svojem zračnem prostoru zaznali neznana letala pred napadom, kar bi morda lahko bil indic, da je bil napad res izveden iz južnega Iraka.

Lahko bi se celo izkazalo, da so naftne rafinerije res zadele iranske manevrirne rakete. Vse to bi bilo v običajnih okoliščinah več kot dovolj za ameriške napade.

Toda ta vojna bi bila tako nevarna, da Trump upravičeno odlaša z njo.

• Iran's leader rules out negotiations with the US
• Russia says it didn't receive a request to mediate between Saudi Arabia and Iran
• Saudi Aramco says oil deliveries to China 'will be delayed'

Latest updates on the Saudi oil attacks: https://t.co/LhkX1CugsZ pic.twitter.com/qWRzBvypia

— Al Jazeera English (@AJEnglish) September 17, 2019

Medtem pa Iranci dvigujejo stave in kažejo, kako nemočen je ameriški predsednik.

In kako zelo so njegove grožnje dejansko - prazne.

To pa je nekaj najbolj uničujočega – tudi za Nato, katerega temelj so prav takšne varnostne garancije, ki se na Bližnjem vzhodu pravkar razblinjajo kakor vodna pena.