Dr. Andrej Vizjak zaradi obrekovanja, opravljanja in žaljivih obdolžitev s tožbo nad Bojana Požarja in Požareport

Izbira nadzornih organov Telekoma se je letos sprevrgla v pravo medijsko dramo, v kateri so po nekaterih, ki so prišli v ožji izbor za vodstvo tega pomembnega podjetja, padali tudi precej nizki udarci.

Potem ko smo v določenih slovenskih medijih te dni lahko prebrali celo vrsto člankov, ki so se nanašali na domnevno »spornost« dr. Andreja Vizjaka, ki je bil s strani SDH in nadzornega sveta Skupine Telekom Slovenije predlagan za člana nadzornega sveta slovenskega Telekoma, je bil le-ta zaradi ponavljajočih se neresničnih trditev v nekaterih medijih prisiljen odgovoriti s – tožbo.

Andrej Vizjak je zato na podlagi 158.,159. in 161. člena Zakona o kazenskem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo zoper Bojana Požarja, lastnika in izdajatelja spletnega portala Požareport.

V tožbi sami je Andrej Vizjak, kot smo izvedeli s strani dobro obveščenega vira, navedel vrsto člankov, objavljenih na portalu, v katerem naj bi bile zapisane različne neresnične navedbe.

S tem je bilo po oceni tožnika storjeno kaznivo dejanje razžalitve, o Vizjaku pa so bile tudi raznašane neresnične trditve, ki škodujejo njegovi časti in dobremu imenu. Gre torej za obrekovanje po 159. čl. KZ RS.

Vizjak predlaga, da sodišče Bojana Požarja spozna za krivega, kaznuje v skladu z zakonom in mu naloži v plačilo stroške postopka.

V tožbi naj bi Vizjak tudi ocenjeval, da gre pri kandidaturi za vodstveno mesto v Telekomu za »izpostavljeno zadevo«, zaradi česar je bil on sam tudi žrtev tega »umazanega medijskega napada.«

Vizjak ne dvomi v to, da je bil cilj tega napada, ki mu je bil izpostavljen zlasti s strani dveh medijev, očrnitev njega osebno (podobne zapise je objavljal tudi Reporter), da bi se na ta način vplivalo na odločitev lastnikov Telekoma.

Za razliko od medija Reporter, ki je po vpogledu dokumentov objavil na vidnem mestu popravek z resničnimi dejstvi, je Požarreport sicer objavil popravek z resničnimi dejstvi, vendar ga skril in nadaljeval z neresničnimi objavami.

Zato je Vizjak vložil tožbo le proti Požarju.

Ob tem pa glede na članek, objavljen 20. avgusta letos, da je namreč »Požareport umaknil Vizjaka«, tožnik sploh ne dvomi v to, da je Bojan Požar prepričan, da sta čast in dobro ime Andreja Vizjaka načeta do te mere, da omenjeni »ne pride več v poštev za člana nadzornega sveta.«

Pri tem pa po oceni Andreja Vizjaka ne bo uspešen niti zagovor, češ da je novinar zgolj pisal v pogojniku in da je citiral anonimne vire, saj je svoje navedbe predstavil kot »razkritja«, torej kot objektivno resnična dejstva, ki naj bi jih novinar predhodno preveril (pa jih, po Vizjakovih trditvah - sploh ni) in ne mnenja.

Vizjak se takšnim zapisom tudi čudi, glede na to, da ni imel z novinarjem že vrsto let nikakršnih stikov, ob tem pa ga avtor zapisov, kot navaja v tožbi, nikoli ni niti poklical ali vprašal po njegovi plati zgodbe, preden je objavil svoje zapise.

Zasebni tožilec zato ne dvomi, do je bil glavni cilj tega medijskega napada takšno očrnitev njega kot kandidata za člana nadzornega sveta Telekoma, »da bi za nosilce odločanja postal neizvoljiv.«

Vizjak poudarja, da so bile vse inkriminirane in v zadnjih člankih navedene trditve v resnici skupek neresnic, polresnic in insinuacij, v katerih je bil pisec »žaljiv in brezobziren, manipulatorski in moralizatorski.«

Po oceni Andreja Vizjaka je raven zapisov na portalu Požareport takšna, da kaže, da je Bojanu Požarju osebno dostojanstvo osebe, ki je predmet njegove obdelave popolnoma nepomembno.

Kako naprej, bo sedaj odločilo sodišče.

Kar se tiče Bojana Požarja, ni dvoma, da gre za novinarja, ki pogosto hodi »po medijskem robu« in velikokrat razkrije tudi pomembne zgodbe, ki jih drugi, »mainstream« mediji radi zamolčijo.

Toda hoja po nevarnem medijskem robu takrat, kadar se pomešajo mnenja z dejstvi, lahko privede tudi do neprijetnih zdrsov in kot zatrjuje Vizjak, se  je to zgodilo tudi v tem primeru.

Iz nespornih dokazov, ki smo jih v redakciji že videli je namreč jasno, da Vizjak ne bo imel težav pri dokazovanju dejstev oziroma izpodbijanju neresnic, ki jih očita v tožbi zoper novinarja in njegov portal.

Evropska sodna praksa je sicer takšna, da daje novinarjem precej široko svobodo, ko gre za komentiranje javnih zadev, v kar spada tudi postopek izbire vodstva Telekoma, toda pri dejstvih je drugače.

Znano pravilo, da so v novinarstvu »dejstva sveta, komentar pa svoboden,« bo najbrž kot temelj odločanja pomembno tudi v tem primeru.

Skupščina Telekoma bo sicer odločala 30. avgusta.

Takrat bo tudi jasno, ali so imele neresnične trditve, zapisane o Andreju Vizjaku, kakšen konkreten učinek, ali pa bodo lastniki pri izbiri članov nadzornega sveta Telekoma upoštevali zgolj strokovne in objektivne ter nesporne kriterije.