»Nekaj zelo slabega se bo zgodilo.« Kitajska vojska se že zbira le 30 kilometrov od meje s Hongkongom

Medtem ko se množični protesti v Hongkongu in celo na lokalnem letališču še zmeraj nadaljujejo, se je samo 30 kilometrov od administrativne meje s Hongkongom zbrala velika kitajska vojaška sila.

Hongkong ima sicer zagotovljeno avtonomijo in demokratičen družbeni sistem, vendar je ta nekdanja kolonija Velike Britanije že več kot dve desetletji del Kitajske.

Proteste je sprožil zakon, ki bi omogočil izročanje obtoženih centralnim oblastem matične države.

Hong Kong crazy RN pic.twitter.com/XMjQUyuZEl

— KEEM (@KEEMSTAR) 14 August 2019

Čeprav so oblasti v Hongkongu od zakona odstopile sedaj protestniki zahtevajo tudi odstop hongkonške vlade.

Proteste so zaostrili z zasedbo letališča, kar je sodišče sicer prepovedalo, svet pa so znova obšle slike hudega nasilja – tako policije nad protestniki kot tudi protestnikov, ki pretepajo policiste.

V enem primeru so policista pretepali z njegovo lastno palico, dokler ni posegel po pištoli.

Protestniki izvajajo tudi »aretacije« ljudi, za katere so prepričani, da delajo v interesu vlade v Pekingu.

V enem od takšnih primerov so »aretirali« Fu Guahoa, reporterja časnika Global Times.

Da gre res za novinarja, »ki nima druge naloge, kakor da poroča,« je moral oblastem potrditi tudi odgovorni urednik časnika Hu Xijin, poroča Independent.

Po drugi strani protestniki opozarjajo na nasilje policistov. Ti uporabljajo solzivec tudi v zaprtih prostorih, kar je prepovedano, z gumijastimi naboji pa streljajo ljudi tudi v oči.

i literally couldn’t care less who u stan this is too dangerous for anyone to enter #HongKong #JYPE_CancelGOT7HKConcerts pic.twitter.com/0naicYrcDJ pic.twitter.com/LitufoLpec

— (@taebootay) 14 August 2019

Kaj pomeni kopičenje vojaških tovornjakov na meji s Hongkongom – zgolj opozorilo, ali priprave na intervencijo – še ni jasno.

Kitajske oblasti sicer trdijo, da gre zgolj za priprave na »vojaške vaje.«

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je dejala, da se mesto po desetih tednih protestov nahaja »na poti brez vrnitve«.

Alexandre Krauss, politični svetovalec evropskega odbora za zunanje zadeve pa je ocenl, da se bo »zgodilo nekaj izjemno slabega.«

Podobne vojaške vaje 6. avgusta so vključevale 12.000 vojakov, oklepna vozila, helikopterje in amfibijska vozila.

Kitajski časniki pa opozarjajo, da so oborožene policijske sile v skladu z kitajsko zakonodajo pooblaščene za delovanje v pogojih, ko pride do »uporov, nemirov, resnih nasilnih in nezakonitih incidentov, terorističnih napadov in drugih varnostnih groženj.«

Water + traffic cones.

This is how Hong Kong protesters extinguish tear gas rounds fired by police pic.twitter.com/tnjUGvn2ez

— Bloomberg TicToc (@tictoc) 14 August 2019

Steve Tsang, direktor Kitajskega inštituta na univerzi Soas v Londonu ocenjuje, da še vedno »nismo na točki, ko bi Kitajska poslala varnostne sile v Hongkong«, da pa »smo veliko bliže temu.«

Kitajska namreč demonstracije vse bolj vidi kot primer »barvne revolucije«, za katere je znano, da so jih predvsem v Evropi v državah kot so Gruzija, Ukrajina ali Srbija izvajali s pomočjo in podporo obveščevalnih služb zahodnih držav.