V Hongkongu napetosti zaradi vmešavanja Kitajske v imenovanje poslancev

Kitajska je v minulih dneh ustvarila napetosti v odnosih s Hongkongom, potem ko je zavrnila imenovanje dveh opozicijskih poslancev delno avtonomnega ozemlja. Zaradi odločitve je v mestu že prišlo do protestov, razvoj dogodkov pa je zaskrbel ZDA in Veliko Britanijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Spor je izbruhnil prejšnji mesec, potem ko novo izvoljena hongkonška poslanca Baggio Leung in Yau Wai-ching v prisegi v parlamentu nista želela omeniti Kitajske, v rokah pa sta držala napis Hongkong ni Kitajska.

Kandidata stranke Youngspiration zato po posredovanju Pekinga nista mogla nastopiti mandata, prav tako ne smeta še enkrat zapriseči, določa v ponedeljek sprejeta interpretacija člena v hongkonški ustavi. Tokrat je Peking šele drugič po letu 1997 izdal interpretacijo hongkonškega temeljnega prava - mini ustave - ne da bi ga za to prosili tamkajšnje oblasti in sodišča.

Peking se je dvignil tudi nad odločitev hongkonškega višjega sodišča, ki prav tako odloča o primeru. Intervencija tako nakazuje na morebitno kršenje načela ločitve oblasti in pod vprašaj postavlja neodvisnost hongkonškega pravosodja.

Hongkong je bil dolga leta britanska kolonija, njegov pravni in upravni sistem pa bi morala v skladu s pogodbo o predaji leta 1997 ostati ločena od preostale Kitajske.

Zagovorniki neodvisnosti Hongkonga so se konec tedna že podali na ulice, v nedeljo zvečer so se spopadli s policijo, ki je posredovala s solzivcem. Prvi mož Hongkonga Leung Chun-ying, ki uživa podporo Pekinga, je sicer obljubil, da bo "v celoti implementiral" odločitev kitajskih oblasti.

Leung je poudaril tudi, da pojav gibanja za neodvisnost na mizo znova prinaša sporni 23. člen hongkonškega temeljnega prava. Ta člen določa, da bo Hongkong oblikoval zakone, ki bodo preprečevali kakršna koli dejanja izdaje, odcepitve, upora ali prevrata od osrednje kitajske vlade. S tem naj bi preprečili tujim političnim organizacijam in akterjem izvajanje političnih aktivnosti v regiji ter preprečili sporno sodelovanje domačim akterjem.

Omenjeni člen je bil zelo sporen že leta 2003, ko je proti njegovemu sprejetju demonstriralo več sto tisoč ljudi. Doslej ni bil nikoli uporabljen v praksi.

"Hongkonška posebna upravna regija bo sama postavljala zakonodajo. V preteklosti se ni nikoli nihče zavzemal za neodvisnost, sedaj pa se. To zahteva našo pozornost," je besede Leunga povzel South China Morning Post.

Dogajanje je zaskrbelo tako Veliko Britanijo kot ZDA. Na Otoku so poudarili, da blaginja in stabilnost njihove nekdanje kolonije temeljita na principu "ene države, dveh sistemov". Ameriški State Department je podobno izrazil "razočaranje" in pozval obe strani, naj se vzdržita dejanj, ki spodbujajo zaskrbljenost ali spodkopavajo zaupanje v načelo ene države dveh sistemov.

Temeljno pravo Hongkonga naj bi prebivalcem ozemlja zagotavljalo, da bodo še 50 let obdržali svoj način življenja. V skladu s to mini ustavo Hongkong sam ureja večino notranjih zadev, medtem ko Peking skrbi za obrambo in zunanje zadeve. Vendar pa hkrati določa, da je moč interpretacije te mini ustave v rokah stalnega odbora kitajskega Nacionalnega ljudskega kongresa.

104. člen temeljnega prava določa, da morajo vsi izvoljeni uradniki in sodniki Hongkonga priseči spoštovanje te zakonodaje in "priseči zvestobo hongkonški posebni upravni regiji Ljudske republike Kitajske".

Nesojena poslanca sta namenoma izpustila Kitajsko in v prisegi večkrat skušala obiti določeno dikcijo. 104. člen sicer ne določa nobenih posledic za primer nepopolne prisege, prav tako ne določa, ali je mogoče prisego ponoviti. Peking se je odločil, da o tem presodi sam, še preden je lahko posredovalo hongkonško sodišče.