REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj Kitajsko tako hudičevo motijo medvedek Pu, lego kocke in navaden kuhinjski stol?

Zakaj Kitajsko tako hudičevo motijo medvedek Pu, lego kocke in navaden kuhinjski stol?Sovražnika: Medvedek Pu in kitajski predsednik Xi Jinping. Vir: Twitter

Nič ne odraža tako dobro trajno moč legendarne fotografije »Človek pred tankom«, kot neusmiljeni poskusi uradnega Pekinga, da jo cenzurira na svetovnem spletu.

Praktično vsaka fotografija, ki vsaj malo spominja na znamenito podobo prizorišča brutalnega spopada na Tiananmenu, ko se je moški sam sredi demokratičnih protestov v Pekingu leta 1989, ki jih je oblast naposled zatrla v krvi - postavil pred kolono tankov 4. junija pred 30. leti – tvega, da bo nemudoma izbrisana iz omrežja, ki je na Kitajskem strogo in natančno nadzorovano.

Kot rezultat tega, so kitajske oblasti uspele iz spleta izbrisati celo fotografije, na katerih je bilo videti na primer škatlico cigaret, ki »stoji« pokončno pred vrsto knjig, ki se ji navidezno približujejo, kakor da bi bili tanki, ker so knjige narejene tako, da spominjajo na slavno podobo neznanega moškega, ki je junija 1989 kljubujoče stal pred tanki na trgu Tiananmen.

Trgu nebeškega miru.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 64CensoredPics (@64censoredpics) on

Enaka usoda je doletela fotografijo laboda, ki stoji pred drvečim tovornjakom, prav tako narejeno po zgledu na znano fotografijo, ali kobilico, ki se je pogumno postavila pred pnevmatiko, ali lego kocke, uprizorjene tako, da spominjajo na podobo osamljenega moškega, ki kljubuje tankom …

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 64CensoredPics (@64censoredpics) on

Vse te fotografije namreč spominjajo na tragične dogodke na razvpitem Trgu nebeškega miru, tega pa si kitajske oblasti nikakor ne želijo.

Sodeč po izsledkih Weiboscopa, ki so nastali kot del projekta za spremljanje spletnih družbenih omrežij na Hongkonški univerzi – očem kitajskih cenzorjev ni uspelo uiti niti slavni sliki, ki je svetovno znana kot likovni poklon talcem.

Gre za sliko »3. maj 1808« Francisca de Goya, ki kitajskim cenzorjem ni po godu, ker po svoji kompoziciji in čustvih, ki jih vzbuja, zelo spominja na »Človeka pred tanki« s trga Tiananmen.

Za velikim kitajskim »požarnim« zidom, ki spominja na nenehno premikajočo se, dinamično oviro zaradi dejstva, da zanj skrbi budno oko strogih cenzorjev, se pokol na trgu Tiananmen »v resnici« nikoli ni zgodil in se zato niti kakršni koli protesti nikakor ne smejo ponoviti.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 64CensoredPics (@64censoredpics) on

Zato je oblast v Pekingu sedaj toliko bolj živčna zaradi nenehnih protestov v Honkongu, ki trajajo že drugi mesec, da bi lokalna vlada umaknila zakon o izročanju osumljencev oblastem celinske Kitajske.

Peking je namreč prepričan, da hongkonške nemire spodbujajo zahodne države, saj jim je cilj zrušiti vladavino komunistične partije …

Medvedek Pu na Kitajskem pač sploh ne obstaja.

Enaka usoda kot rumene gumijaste račke je doletela tudi nič hudega slutečega medvedka Puja.

Medvedek Pu na Kitajskem pač sploh ne obstaja.

Je prepovedan.

Strogo nadzorovana medijska krajina je naposled med domačini vzpodbudila inovativne taktike izogibanja cenzuri.

Medtem ko možnost iskanja »ključnih besed« v navadnem besedilu cenzorjem lajša delo in omogoča avtomatizirano brisanje, so digitalne slike nekoliko trši oreh, ker zahtevajo bolj raznovrstne tehnike nadzora in spremljanja elektronskih medijev ter socialnih omrežij.

Med »žrtvami« brisanja digitalnih slik, se je tako našel tudi medvedek Pu. Ni skrivnost, da se kitajska oblast dejansko boji slavnega risanega junaka, ki so ga uporabniki socialnih omrežjih prebrisano uporabljali za satirično primerjavo s aktualnim kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Kmalu je prav debelušni medvedek Pu postal glavno sredstvo norčevanja na račun vladajoče oblasti, poudarja CNN.

Trend upodabljanja kitajskega predsednika Jinpinga na socialnih omrežjih kot medveda Puja se je na Kitajskem, pa tudi drugod razširil kot požar, zato so se tega "problema" dokaj hitro lotili reševati tudi kitajski cenzorji.

S svetovnega spleta, ki je na voljo na Kitajskem, so z veliko vnemo brisali vse »slike norčevanja« iz voditelja Kitajske.

Najbolj cenzurirana fotografija leta 2015 pa je bila prav slika, na kateri so Xija na vojaški paradi primerjali s Pujem.

Kitajska vlada naj bi sliko obravnavala kot »resen poskus spodkopavanja dostojanstva urada predsednika in Xija samega«.

Zato je vprašanje, kako zaobiti nadzor in državno cenzuro, eno glavnih težav kitajskega ljudstva, poudarja CNN.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 64CensoredPics (@64censoredpics) on

Članki s prepovedanih spletnih mest, kot je na primer New York Times, so kljub cenzuri našli pot do kitajskih bralcev tako, da se pojavljajo na obrnjenih posnetkih zaslona na Weibu, družbenem spletnem mestu, podobnem Twitterju (ki je na Kitajskem blokiran).

Enemu opozicijskemu pisatelju je celo uspelo ohraniti in nato deliti fotografijo iz protestov v Hongkongu na WeChatu, vendar šele po tem, ko jo je digitalno nekoliko »razmazal« in jo postavil na stran, tako, da jo je obrnili za 90 stopinj

Spretni »netizijci« (netizens) v komunikaciji uporabljajo slike navadnih, vsakdanjih predmetov in junakov risank kot simbole v rastočem vizualnem leksikonu, narejenem za pretentanje cenzure in njen »obvod«.

Zato pa se je v zadnjih mesecih oprijem cenzure na internetu le še zaostril. Hongkonški protesti in 30. obletnica pokola na Trgu nebeškega miru (Tiananmen) so naposled spravili cenzorje na rob zmogljivosti.

Cenzorje so spravila skoraj na kolena prizadevanja očistiti splet vsega, kar vladni voditelji imenujejo »duhovno onesnaženje.«

V posledici sta bila Washington Post in britanski Guardian sveže prepovedana, skupaj s peščico drugih pomembnejših novičarskih spletnih strani.

Za kitajske internetne cenzorje je bila cela vrsta občutljivih jubilejev, ki so se nizali v mesecu juliju - vključno s spominjanjem na žrtve izgredov v Xinjiangu leta 2009 in smrtjo oporečnika Liu Xiaoboja leta 2017 – hud izziv.

Skoraj na kolena so jih spravila prizadevanja očistiti splet vsega, kar vladni voditelji imenujejo »duhovno onesnaženje.«

Jason Ng, avtor knjige »Blokirani na Weibu«, poudarja, da je najpomembnejša prioriteta kitajske vlade odvračanje od združene akcije zagovornikov demokracije, ki bi bila uperjena proti vladajoči eliti.

Za Nga se tovrstna spletka oblasti, naperjena proti demokraciji, skriva v sivih lisah – tam, kjer država dela veliko več, kot da le preprečuje politične nemire.

»Jasno je, da se cenzurirajo ne le novice in fotografije, ki zadevajo proteste. Tu so še moralni razlogi takšne cenzure, zakaj so vse to izbrisali. Vse to nam razkriva, kako vlada poskuša oblikovati in vsiliti družbena pravila. Kako poskuša oblikovati kulturo skozi cenzuro,« opozarja na nevarne cenzorske prijeme Jason Ng.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 64CensoredPics (@64censoredpics) on

Nekateri odstranjeni posnetki sicer niti ne presenečajo: šlo je za prikaze državnega nasilja nad protestniki, karikature, ki so bile omalovažujoče do vladnih voditeljev in zračne posnetke protestov.

Mnogi od njih so na prvi pogled videti neškodljivi.

Toda vse slike - tudi neškodljive - ki zadevajo vrh kitajskih političnih voditeljev so prepovedane, razen na uradnih spletnih straneh in odobrenih blogih.

Pri drugih vsebinah moderatorji ponavadi delajo napake, saj so zasebna podjetja (ponudniki storitev) in ne vlada dejansko odgovorna za upoštevanje državnih smernic o cenzuri.

Zanimiv pripetljaj se je zgodil tudi potem, ko je predsednik Xi Jinping odpravil omejitev trajanja svojega mandata. Takrat so cenzorji začasno prepovedali celo črko »n«, ker je ta spominjala na matematični simbol za nedoločen čas.

In bi se v taki obliki lahko uporabljala za posmehovanje glede nedoločene dolžine njegovega mandata ...

Komunistična stranka je še posebej občutljiva na politične šale in satiro, zato je leta 2013, ko so svetovno znano fotografija Jinpinga in ameriškega predsednika Baracka Obame primerjali z risanima junakoma Tigrom in medvedkom Pujem – isti hip prepovedala vsaki spomin ali omenjanje simpatičnega ljubitelja medu

Temeljita dolga roka cenzure je lani na Kitajskem zaradi medvedka Puja prepovedala predvajanje celo nove otroške risanke »Christopher Robin«.

Charlie Smith, kar je psevdonim soustanovitelja kitajske organizacije za svobodo informacij GreatFire.org, meni, da je to nazoren dokaz pretirane občutljivosti kitajskega voditelja.

»Okrito povedano, če bi vas že primerjali s katerim koli risanim junakom, bi se lahko zgodilo, da bi odnesli precej slabše – namesto s Pujem, bi vas morda primerjali s hobotnico,« se je pošalil.

Medvedek Pu pa ni edina žival, ki je končala na kitajskem črnem seznamu, zagotovo pa je najbolj znan med igrivimi bitji, odstranjenimi iz kitajskega spleta.

Toda – ni edini.

Leto prej so cenzorji odpravili kakršnokoli omembo tudi 22-metrov visoke napihljive žabe; bile so seveda prepovedane tudi fotografije »krastače«, potem ko so jo uporabniki interneta hudomušno primerjali z nekdanjim predsednikom Jiangom Zeminom.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 64CensoredPics (@64censoredpics) on

Zemina so namreč nekoč imenovali »krastača«.

Nato je žabi sledila - račka.

Potem ko je leta 2013 vse presenetila aluzija na »Človeka pred tankom« z gumijastimi racami v »glavni vlogi« - namesto tankov - so bile vse »rumene gumijaste račke za vedno obsojene na črni seznam,« opominja Smith.

Podobno so iz interneta odrezane vse aluzije na pokol na trgu Tiananmen narejene s pomočjo lego kock ali knjig in cigaret ...

Ko pa je leta 2017 umrl Liu Xiaobo, ki je leta 2010 prejel Nobelovo nagrado za mir in je bil takrat spomin nanj na podelitvi v Stockholmu počaščen s praznim stolom kot simbolom dejstva, da ni smel zapustiti države, da bi prejel prestižno nagrado - so cenzorji šli tako daleč, da so na spletu blokirali vse podobe praznega stolčka.

Tako so iz kitajskega intereneta za zmeraj pregnani vsi prazni stoli. Na ta način je navaden vsakdanji predmet, ki ga premore vsako gospodinjstvo, spremenjen v politični simbol.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 64CensoredPics (@64censoredpics) on

Toda Smith verjame, da vendarle obstaja vsaj nekaj razlogov za zadržani optimizem.

»Glede na rast družbenih omrežij, ki temeljijo na slikah, in izboljšano tehnologijo pametnih telefonov, je tudi sliko lažje 'prilagajati', če se hočete izogniti cenzuri,« je zapisal v elektronskem sporočilu, ki je bilo nato kmalu - izbrisano.

Kljub temu ni odnehal in je dodal: »Mogoče se nam bo nekega dne vrnil tudi medvedek Pu - v neki drugi različici!«

Komentarji