Evroskeptiki: kadrovski kaos v Bruslju vse bolj spominja na nekdanjo Jugoslavijo

Zapleti z imenovanjem vodilnih na najvišje položaje v EU so sprožili tudi kritične komentarje med nekaterimi najbolj znanimi kritiki delovanja EU. Po oceni največjih evroskeptikov je prepir glede položajev razkril temeljne slabosti delovanja EU, kjer so ključne odločitve prepuščene barantanju nikoli izvoljenih uradnikov in politikov, na katere volivci v EU nimajo vpliva.

Potem, ko so propadla maratonska prizadevanja voditeljev posameznih držav članic EU-ja, ki so trajala kar 18 ur, se sicer pogajanja med članicam EU predvsem o štirih najvišjih položajih še vedno nadaljujejo. Voditelji se poskušajo dogovoriti o svežnju položajev, ki vključuje predsednike Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visoki zunanjepolitični položaj.

Doslej po besedah nemške kanclerke Angele Merkel še niso glasovali o kandidatu za predsednika Evropske komisije, ker je bilo jasno, da ni potrebne večine za predvidenega kandidata, nizozemskega socialista Fransa Timmermansa, ki je osrednji člen kompromisa iz Osake.

Kandidat za vodjo komisije potrebuje podporo 72 odstotkov članic in 65 odstotkov prebivalstva EU-ja ter absolutno večino v Evropskem parlamentu.

Iz Bruslja medtem »poročajo o kaosu in nezadovoljstvu z vodenjem pogajanj«, za katera je zadolžen predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Bistvo problema je v tem, ker konservativna družina Evropske ljudske stranke (EPP) uprla kompromisu iz Osake, ki naj bi ga bila skovala Merklova s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nekaterimi drugimi voditelji. Timmermansu pa naj bi nasprotovali še višegrajska četverica in Italija.

Slovenski premier Marjan Šarec je v nedeljo ob prihodu na vrh dejal, da je Timmermans dober kandidat za predsednika komisije, sicer pa v bitki za vodilne položaje podpira tudi liberalko Margrethe Vestager.

Slovenija tudi nasprotuje temu, da bi katerega izmed vodilnih položajev zasedel hrvaški premier Andrej Plenković, ki naj bi si sicer močno prizadeval za to.

Novoizvoljeni evropski poslanci pa se bodo v Strasbourgu srečali na ustanovni seji parlamenta, ki pa jo bodo v pričakovanju dogovora voditeljev EU-ja o imenovanju na vodilne položaje v Uniji prekinili takoj po uvodni slovesnosti in odprtju kandidacijskih postopkov za vodstvene funkcije parlamenta. Volitve prvega med evropskimi poslanci naj bi bile v sredo.

V Veliki Britaniji pa se je znova oglasil Jacob Rees-Mogg, evroskeptik in zagovornik »brexita.« Poudaril je, da je EU sama pomagala ustvariti »največjo nevarnost za Evropo, ki pa ni brexit.«

Opozoril je, da so evroskeptične in desne stranke v Franciji, Italiji in Veliki Britaniji na evropskih volitvah dosegle več mest kot kadarkoli in spremenile status quo v Bruslju.

Če bi te stranke delovale kot ena, bi bile druga ali tretja največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Toda vodilna nacionalistična stranka na Poljskem se na primer še vedno ne želi povezati z Nacionalnim zborom Marine Le Pen ali Salvinijevo Severno Ligo.

Rees-Mogg je že leta 2013 predvidel vzpon teh strank in odgovornost za to pripisal EU oziroma pravilom delovanja znotraj EU, kjer imajo nekatere manjše države, zaradi načela soglasja v določenih primerih ali zaradi neproporcionalno določenih glasovalnih kvot, večjo težo od drugih.

Da bi lahko EU čakala usoda nekdanje SFRJ so že pred časom opozarjali na resnih analitičnih spletnih straneh in tudi drugi raziskovalci.

»Gibanje petih zvezd v Italiji. Radikalna stranka najbolj posebne vrste. In sedaj bodo oblikovali vlado. Bili so izbrani, sedaj pa bodo rekli 'hvala lepa, sedaj smo izbrani in ne bomo naredili nič več.' Le kako je to mogoče? Zaradi pritiska EU navzdol, na demokratičen sistem Italijanov. In v Franciji je gospa Le Pen po stopinjah svojega očeta sedaj po analizah javnega mnenja dosegla okoli 25 odstotkov podpore tistih, ki bodo glasovali na evropskih volitvah. Le kaj se dogaja s tem velikim eksperimentom? Pomaga pri vzponu desnice in v nekaterih ekstremnih primerih tudi levice … Kajti, kdorkoli bo glasoval na naslednjih splošnih volitvah, mora vedeti, da se 60 odstotkov naših zakonov ali še več sprejme na temelju evropskih sporazumov, kjer nas Maltežani preglasujejo v razmerju 15 proti 1. Za kogarkoli že glasujete vi, v vaši državi, pomeni to manj kot to, za kogar glasujejo na Malti. In če ste s tem nezadovoljni in želite to spremeniti, vam ne morem ponuditi nobenega zdravila, ker je parlament Velike Britanije, najstarejši demokratičen parlament na svetu – nemočen. To je nevarnost za demokracijo. Ta nevarnost je tukaj, pa tudi na samem kontinentu,« je sklenil Jacob Rees-Mogg.