V Sloveniji največ glasov za SDS in SLS, Evropska ljudska stranka v Evropskem parlamentu pa izgubila moč

Največ glasov je v Sloveniji na volitvah v Evropski parlament dobila skupna lista SDS in SLS (26,48 odstotka glasov), ki je osvojila tri poslanske mandate.

Po dva mandata sta osvojili SD (18,57) in LMŠ (15,61), enega pa NSi (11,1), je sporočil predsednik Državne volilne komisije Anton Gašpar Frantar.

V Evropski parlament so bili z liste SDS in SLS izvoljeni Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič, z liste SD Tanja Fajon in Milan Brglez, z liste LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj, z liste NSi pa Ljudmila Novak, kažejo delni izidi po preštetih danes oddanih glasovnicah in glasovih predčasnega glasovanja. Vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi.

Ostale stranke in liste, ki so nastopile na volitvah, niso osvojile sedežev v Evropskem parlamentu. Levica je prejela 6,34 odstotka glasov, DeSUS 5,65 odstotka, SNS 4,02 odstotka, SAB 4,02 odstotka, Zeleni Slovenije 2,08 odstotka, DOM 1,71 odstotka, Povežimo se 1,64 odstotka, SMC 1,58 odstotka, ZSi 0,68 odstotka in DD 0,52 odstotka.

Volilna udeležba je bila po zadnjih podatkih 28,13-odstotna.

V drugih evropskih državah je bil opazen vzpon populistov in zelenih, vendar so bila tudi tu različna nihanja.

V Grčiji je največ glasov zbrala konservativna Nova demokracija. Kot kažejo izidi vzporednih volitev petih glavnih grških zasebnih televizij, je glavna opozicijska stranka prejela 33,5 odstotka glasov, vladajoča leva Siriza pa je s 25 odstotki glasov pristala na drugem mestu.

Siriza je tako danes prvič po letu 2014 zabeležila poraz na kakih volitvah.

Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je Nova demokracija prejela 22,7 odstotka glasov, Siriza premierja Aleksisa Ciprasa pa 26,6 odstotka.

Na Švedskem so zmagali vladajoči socialdemokrati, ki so glede na projekcije prejeli 25,1 odstotka glasov. So pa velik uspeh zabeležili desničarski populisti Švedski demokrati, ki so s 16,9-odstotno podporo pristali na tretjem mestu tik za desnosredinsko Zmerno stranko s 17,6 odstotka glasov.

Hud poraz so utrpeli Zeleni, ki jih je podprlo le 9,5 odstotka volivcev. Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je ta stranka dobila 5,9 odstotkov več glasov.

V Franciji slavi Marine Le Pen, ki je skoraj povsod premagala predsednika Macrona. Voditeljica francoskega skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen je zaradi hudih izgub Macrona že zahtevala predčasne parlamentarne volitve v Franciji. Po njenih besedah predsednik Emmanuel Macron "nima druge izbire", saj so se volivci danes izrekli "proti njegovi politiki in njemu osebno".

Le Penova je razglasila "zmago ljudstva" in zatrdila, da rezultati evropskih volitev "potrjujejo nov razkol med nacionalisti in globalisti", sama pa v zmagi vidi "velik premik za spremembo na oblasti".

Sodeč po vzporednih volitvah naj bi stranka Le Penove v Evropskem parlamentu zasedla od 22 do 26 sedežev, Macronova Naprej republika od 20 do 24 sedežev, tretjeuvrščena zelena stranka EELV pa od 11 do 14.

Poraz so utrpeli nekdaj vladajoči desnosredinski republikanci, ki so šele na četrtem mestu z okoli 8 odstotki glasov ter levosredinsko zavezništvo, v katerem so tudi socialisti, z nekaj več kot 6 odstotki podpore.

Opazna pa je bila visoka je bila volilna udeležba, ki je bila preko 52-odstotna in je s tem krepko presegla tisto iz leta 2014, ko je glas oddalo le 35,1-odstotka upravičencev.

Mesto v Evropskem parlamentu je osvojil tudi bivši katalonski voditelj Katalonije Carles Puigdemont, ki je kampanjo vodil iz Bruslja, skupaj z namestnikom.

Na Hrvaškem je vladajoča HDZ dosegla slab rezultat. Kljub temu je dobila največ, štiri mandate, socialdemokrati so dobili tri medtem ko so Neodvisna lista Mislava Kolakušića, Hrvatski suverenisti, Živi zid, Amsterdamska koalicija in Neodvisni za Hrvaško dobili po en mandat.

Vodja socialistov in demokratov v EP Udo Bullmann je dejal, da je Evropska ljudska stranka izgubila politično moč na evropskih volitvah.

"Evropska narodna stranka nima rezultatov in politično moč, da bi vodila EU in Evropsko komisijo. Orbanizacija EPP ni zaustavljena. EPP ne more zahtevati, kot svojo pravico, da bi bila v večini, ki bo odločala, kdo bo predsednik Komisije, je dejal.

Vodja Zveze liberalcev in demokratov za Evropo Guy Verhofstadt pa je dejal, da je s temi volitvami »končana dominacija socialistov in konzervativcev v Evropskem parlamentu«

»Okoli 100 naših poslancev in nova skupina, ki jo bomo ustanovili v Evropskem parlamentu bodo bistveni, ker prvič od evropskih volitev leta 1979 klasične stranke socialistov in konservativcev več ne bodo imele večine. To pomeni, da ne bo solidne proevropske večine brez naše nove sredinske skupine.«