Slovenski poslanci preglasovani: Evropski parlament spreminja tudi slovenski starševski dopust za očete

Čeprav so slovenski poslanci zahtevali izjemo za Slovenijo, je Evropski parlament potrdil direktivo, ki bo spremenila tudi sedanji slovenski model starševskega dopusta za očete.

Evropski poslanci so s 490 glasovi za, 82 proti in 48 vzdržanimi sprejeli več ukrepov za usklajevanje dela in družinskega življenja. Direktivo bo treba spremeniti v prakso do leta 2022. Z ukrepi želijo zagotoviti primerne pogoje za uravnoteženo porazdelitev odgovornosti znotraj družine.

Z direktivo je podeljena pravica do najmanj deset delovnih dni plačanega očetovskega dopusta za očete in enakovredne druge starše (kjer so priznani v nacionalni zakonodaji) v času rojstva ali ob rojstvu mrtvega otroka.

Ta dopust mora biti plačan vsaj v tolikšnem obsegu kot bolniški dopust. Poslanci so dodali tudi dva meseca neprenosljivega in plačanega starševskega dopusta. Ta dopust bi moral biti individualna pravica, ki bi ustvarila primerne pogoje za bolj uravnoteženo porazdelitev skrbniških odgovornosti znotraj družine.

V skladu s trenutno zakonodajo v Sloveniji pa ima oče 30 dni neprenosljivega dopusta. Ob rojstvu otroka ima pravico do 15 dni plačanega dopusta, dodatnih 15 dni pa lahko koristi do takrat, ko otrok konča prvi razred osnovne šole. Drugače je pri materah, te imajo 105 dni materinskega dopusta; 260-dnevni starševski dopust lahko sicer v celoti izkoristi mama, če oče prenese svojo polovico dopusta nanjo, na drugi strani pa lahko oče izkoristi največ 230 dni dopusta.

Države članice bodo določile primerno raven plačila ali nadomestila za minimalno neprenosljivo obdobje starševskega dopusta, upoštevajoč, da ima starševski dopust pogosto za posledico izgubo dohodka v družini.

Zaposleni starši in skrbniki bodo poleg tega lahko prosili za prilagoditev svojega delovnika, vključno z delom od doma ali s prilagodljivimi urniki. Pri obravnavi prošenj za fleksibilno delo bodo delodajalci upoštevali ne le svoje vire in operativno zmogljivost, temveč tudi posebne potrebe staršev invalidnih in dolgotrajno bolnih otrok ter staršev samohranilcev. Za posebno skrb za člane istega gospodinjstva z resnimi zdravstvenimi težavami bo vsak lahko dobil še pet dni dodatnega dopusta, je odločil Evropki parlament.

Gre torej za evropsko zniževanje standardov, ki bo prizadelo tudi Slovenijo, ali za izboljšanje? Odvisno od tega, kako se ocenjuje direktiva. Slovenija je sicer nasprotovala dodatnim 30 dnem dopusta za očete, ministrica Ksenija Klampfer pa obljublja, da bodo posledice direktive v slovenskem sistemu »čim manjše.«

Države članice, ki že zagotavljajo plačilo ali nadomestilo, vredno vsaj 65 odstotkov neto plače delavca, za vsaj šest mesecev starševskega dopusta za oba starša, bodo ta sistem lahko obdržale.

Slovensko pogajalsko izhodišče je temeljilo na dejstvu, da imamo enega najboljših sistemov starševskega varstva, ki ga je treba ohraniti in ustrezno razvijati tudi v prihodnje, nikakor pa ne razgrajevati. »Ne le da v Sloveniji zagotavljamo stoodstotno nadomestilo v času dopustov zaradi starševstva, slednje tudi nima negativnega vpliva na zaposlenost žensk in moških. Slovenski sistem namreč obenem omogoča kakovostno družinsko življenje in zagotavlja, da lahko starši tudi delajo,« menijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kljub temu da so takšno stališče zastopali tudi slovenski evropski poslanci, pa so bili preglasovani in izjema za Slovenijo v pogajanjih z Evropskim parlamentom ni bila potrjena.

Ministrica Ksenija Klampfer je ob tem povedala, da se je ob prevzemu funkcije osebno zavzela, da bi dosegli izjemo za Slovenijo. »Kljub temu bom ob prenosu direktive v slovensko zakonodajo naredila vse potrebno, da bodo učinki na obstoječi sistem čim manjši oziroma zanemarljivi,« je dejala.

Kar je presenetljivo, saj nič ne kaže, da bi bila evropska rešitev bistveno slabša od slovenske. Če želi, lahko Slovenija očete na sarševskem dopustu še vedno plačuje bolje kot to zapovedujejo minimalni standardi direktive, obenem pa jim seveda mora zagotoviti še dodaten mesec dni dopusta.

Trditev, da je slovenski sistem tako dober, da bi bila sprememba, ki jo uvaja EP dejansko sprememba na slabše je nekoliko nenavadna.

Očitno namreč ni res, da je evropska direktiva res »slabša« od slovenske zakonodaje, kot so to zagovarjali slovenski evroposlanci in je predstavljeno tudi v večini domačih medijev, kajti če Slovenija sedaj zagotavlja bolje plačan (100-odstotno), toda krajši dopust za očete, nova direktiva daje očetu več kot mesec dni dodatnega, čeprav morda ne 100-odstotno plačanega dopusta.

Državam pa EU tudi ne zapoveduje, da morajo plačila zniževati. Zato ni nenavadno, da je bila zahteva za slovensko "izjemo" zavrnjena.

Če bi bila sprejeta, bi slovenski očetje imeli manj, ne pa več pravic. Za manj pravic pa so se torej zavzemali evropski poslanci -, ki jih plačujejo tudi slovenski očetje.   

Zato je skrb ministrice Klampferjeve in njen napor, da bi bila posledice direktive "čim manjše" lahko kvečjemu dokaz, da v vladi predvsem starševskih pravic za očete ne jemljejo dovolj resno.

Če bi bili ti prihodnji napori usmerjeni v spodkopavanje direktive, pa bi Slovenija tudi neposredno kršila direktivo EU, kar bi državo lahko tudi veliko stalo.