Vse več je negotovih oblik dela, vsak sedmi državljan EU je zaposlen le za določen čas

Vsak sedmi delavec v EU se je v lanskem letu (2018) soočal z začasnim delovnim razmerjem. Po podatkih Eurostata je 14,1 odstotkov delavcev, starih od 15 do 64 let imelo pogodbo za določen čas. Najvišja vrednost je bila v Španiji, kjer je bila več kot četrtina - konkretno, 26,9% - zaposlena začasno.

Za Španijo, je bilo največ zaposlenih za določen čas na Poljskem (24,3%), Portugalskem (22%), Nizozemskem (21,2%) in v Hrvaški (19,9%). Najnižje stopnje zaposlovanja so bile v preteklem letu v Romuniji (1,1 odstotka), Litvi (1,6 odstotka), Latviji (2,7 odstotka), Estoniji (3,5 odstotka) in Bolgariji (4 odstotke).

Po vsej Evropski uniji se je delež zaposlenosti za določen čas rahlo zmanjšal za 0,2 odstotne točke v letu 2018 v primerjavi s preteklim letom. Najvišja raven v zadnjih desetih letih je bila dosežena na ravni 14,3 odstotka v letu 2017.

Če pogledamo podatke statistične agencije EU po starostnih skupinah, lahko vidimo, da začasno delo prizadene zlasti mlade. V skupini od 15 do 24 let je delež znašal 43,3 odstotka, pri 25 - do 54-letnikih pa 12,1 in pri 55 do 64-letnikih celo samo 6,6 odstotka.

Ta slika se odraža tudi v Sloveniji: najhuje je v starostni skupini od 35 do 49 let, kjer je povprečje v lanskem letu znašalo 90,3 odstotke – torej skoraj vsi slovenski državljani v tej starosti so v lanskem letu imeli le začasno oziroma delo za določen čas.

Kako pa je s samo zaposlenostjo v EU?

V letu 2018 je stopnja zaposlenosti v EU-28 za osebe, stare od 20 do 64 let, merjena z anketo o delovni sili EU (EU LFS), znašala 73,1 odstotkov, kar je najvišje letno povprečje EU. Kljub temu povprečju lahko najdemo velike razlike med državami. Švedska je edina država članica EU, ki ima stopnjo zaposlenosti nad 80 odstotkov (82,6%). Tako visoko stopnjo je opaziti tudi v državah Efte Islandiji (86,5%) in Švici (82,5%).

Stopnja zaposlenosti, starostna skupina 20-64, 2018 Vir: Eurostat

Leta 2010 je Evropski svet sprejel strategijo Evropa 2020. Poudarek je bil na krepitvi gospodarstva EU in pripravi izzivov za naslednje desetletje. Eden glavnih ciljev te strategije na ravni EU je povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva, starega od 20 do 64 let, do leta 2020 na najmanj 75 odstotkov.

Leta 2018 je štirinajst držav članic EU doseglo stopnjo 75 odstotkov ali več, in sicer šest nordijskih ali baltskih držav članic (Danska, Švedska, Litva, Latvija, Finska in Estonija) ter Nizozemska, Združeno kraljestvo, Nemčija, Avstrija , Češka, Slovenija, Malta in Portugalska.

Tri države EFTA, Islandija, Norveška in Švica, so imele visoke stopnje zaposlenosti nad 75 odstotkov.

Na drugi strani lestvice je bila stopnja zaposlenosti daleč od cilja EU, tj. pod 70 odstotkov, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji, Španiji in Belgiji, najnižjo stopnjo pa je imela Grčija (59,5%).

Interaktivni linijski diagram spodaj prikazuje, kako se je stopnja zaposlenosti po letu 2002 spremenila v EU.

Zaposlovanje prebivalstva v EU-28

(v %, starega od 20 do 64 let). Vir Eurostat)

V obdobju med letoma 2002 in 2018 se je stopnja zaposlenosti celotnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let, povečala za 6,4 odstotne točke v EU-28, s 66,8 na 73,2 odstotkov. Vendar so države v zadnjih letih doživele zelo različne razmere na trgu dela. Stopnja zaposlenosti se je med letoma 2002 in 2018 povečala v vseh državah, razen v Grčiji (-3,0 odstotne točke) in na Cipru (-1,0 odstotne točke).

Povečanje je večje od povprečja EU v višini 6,4 odstotne točke.

Zaposlovanje prebivalstva v Sloveniji

(v %, starega od 20 do 64 let). Vir Eurostat)

Največje povečanje je zabeleženo v Bolgariji (kjer se je stopnja zaposlenosti povečala za 16,6 odstotne točke, s 55,8 v letu 2002 na 72,4 odstotkov leta 2018) in na Malti (17,3 odstotne točke z 57,7 na 75,0 odstotkov).

V vseh državah članicah EU je bila stopnja zaposlenosti leta 2018 moških višja kot pri ženskah. To velja tudi za celotno obdobje od leta 2002 do leta 2018, z dvema izjemama: Latvija leta 2010 in Litva v letih 2009 in 2010.

Od leta 2002 se je stopnja zaposlenosti žensk na splošno povečala v Evropi, s povečanjem za 9,2 odstotne točke na ravni EU.

Med letoma 2002 in 2018 so se stopnje zaposlenosti žensk najbolj povečale na Malti (+29 odstotkov), v Bolgariji (+16 odstotkov) in v Nemčiji (+14 odstotkov).

Leta 2018 je bila najvišja stopnja zaposlenosti žensk na Švedskem (80,4 odstotkov), pa tudi na Islandiji (83,2 odstotkov), medtem ko je bila najnižja stopnja zaposlenosti žensk zabeležena v Grčiji (49,1 odstotkov) in Italiji (53,1 odstotkov).

Eurostatove analize kažejo tudi, da se je stopnja zaposlenosti oseb, starih 15-24 let (zaposlovanje mladih) med letoma 2002 in 2018 zmanjšala na ravni EU, medtem ko je stopnja zaposlenosti oseb, starih 55–64 let (zaposlitev starejših) v istem obdobju povečala.

Zmanjšanje stopnje zaposlenosti mladih je zlasti opazno na Irskem, Portugalskem, v Španiji in Grčiji. Nemčija, Bolgarija in Slovaška pa so zabeležile največje povečanje stopnje zaposlenosti oseb, starih 55–64 let.

V EU-28 je v letu 2018 5 odstotkov oseb s terciarno izobrazbo imelo več kot eno delovno mesto, medtem ko je bil ta delež 2,8 odstotka in 3,8 odstotka za osebe z nizko in srednjo stopnjo izobrazbe. Slovenija se uvršča malo pod sredino lestvice.

Delovno aktivno prebivalstvo, ki ima drugo delovno mesto, po stopnji izobrazbe, starostna skupina 20-64, 2018. Vir Eurostat

Delež ljudi z visoko stopnjo izobrazbe, ki imajo več kot eno delovno mesto, je bil najvišji na Nizozemskem (10,1 odstotkov. Razkorak med osebami z nizko in visoko stopnjo izobrazbe za osebe z več kot eno zaposlitvijo in za osebe z nizko izobrazbo je bil v Estoniji (razlika 6,9), Portugalska (razlika 5,6) in Nizozemska (vrzel 4,9 odstotne točke).

Kljub temu je bil v nekaterih državah delež ljudi, ki imajo več kot eno delovno mesto, nekoliko višji med ljudmi z nizko stopnjo izobrazbe kot med osebami z visoko stopnjo izobrazbe; največja razlika v tej smeri je bila v Franciji (razlika -1,8 odstotne točke).

Kar zadeva poklic, so strokovnjaki predstavljali največjo skupino v EU-28 leta 2018 (glej sliko spodaj) z 20 odstotkov zaposlenih oseb. Sledile so storitvene in prodajne delavke s 16,4 odstotka, nato pa tehniki in strokovni sodelavci s 16,3. Na drugem koncu lestvice sta bili v najmanjši skupini usposobljeni kmetijski, gozdarski in ribiški delavci (3 odstotke) in oborožene sile (0,6 točk odstotka).

Zaposlene osebe po poklicu (ISCO), starostna skupina 20-64, EU-28, 2018

Vendar pa je obravnavanje poklica samo omejena slika gospodarskih, socialnih in kulturnih značilnosti zaposlenih. Zaradi tega je bila uvedena širša klasifikacija, imenovana ESeG (Evropske socialno-ekonomske skupine), ki združuje poklic s statusom v zaposlovanju.

Delovno aktivno prebivalstvo po evropski socialno-ekonomski skupini, starostna skupina 20-64, EU-28, 2018

Po tej klasifikaciji so strokovnjaki (20 odstotkov) ostali največja skupina v EU-28 v letu 2018 (glej zgornjo sliko), vendar tokrat sledijo zaposlenim z nižjim statusom z 18,2 odstotka, takoj za njimi pa so uvrščeni usposobljeni industrijski delavci s 16,2 odstotka zaposlenih.