Levica: Prodaja Abanke ameriškemu Apollu razkrila, da "vlado vleče v desno". Sodelovanje z vlado pod vprašajem

Stranka Levica je nezadovoljna nad odločitvijo za prodajo Abanke, pa tudi zaradi neizvajanja dogovorjenih projektov, zato bo razmislila o nadaljnjem sodelovanju z vlado Marjana Šarca.

Nadzorni svet SDH je namreč v sredo podal soglasje k prodaji Abanke Novi KBM oz. njenemu lastniku, skladu Apollo. Kupnina bo znana predvidoma danes.

SDH je v sredo vlagateljem sicer prodal tudi celotni preostali 10-odstotni lastniški delež države minus eno delnico v NLB.

V Levici ugotavljajo, da "vlado vleče v desno", je v izjavi za novinarje v DZ-ju dejal koordinator stranke Luka Mesec.

"Kar se tiče sodelovanja z vlado, smo v Levici nezadovoljni," je v izpostavil. Kot je pojasnil, so bili pred 14 dnevi na sestanku pri premierju, kjer so izrazili željo, da do poletja izpeljejo vsaj štiri od projektov, ki so jih dogovorili s sporazumom o sodelovanju.

"Konkretno so to sprememba člena zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim želimo onemogočiti privatizacijo zdravstva od znotraj, uskladitev minimalne študentske urne postavke z minimalno plačo, ureditev nepremičninskega posredovanja ter prenos stanovanj DUTB na Stanovanjski sklad RS," je naštel.

Po njegovih besedah se niti eden od teh štirih projektov dva tedna po sestanku s premierjem ne odvija tako, kot so se dogovorili.

"Zato smo se po sredinih dogodkih glede Abanke dogovorili, da bom nemudoma organom stranke Levica dal v razpravo smiselnost nadaljnjega sodelovanja z vlado Marjana Šarca. Razpravo bo zaključil svet stranke, ki bo po zaključku julijske seje sprejel odločitev, kako naprej v jeseni," je dodal.

Mesec je bil ob tem kritičen do vladne neodzivnosti pri prodaji Abanke.

"V zadnjih mesecih sta bili prodani še zadnji dve sistemski banki v državni lasti, Abanka in NLB. Največji problem v tem je, da ne v enem ne v drugem primeru vlada izsiljenega postopka privatizacije niti ni poskušala ustaviti. Niti enkrat ni Marjan Šarec kot premier sklical vlade kot skupščine SDH, da bi posegel v prodajne postopke, ki so bili izsiljeni s strani Evropske komisije," je opozoril.

Obžalovanje, da je do tega prišlo, je izrazilo tudi več vladnih strank, tako so tudi v SD, SMC in SAB izpostavili neaktivnost vlade pri tem vprašanju.

Iz Kabineta predsednika vlade pa so sporočili, da bodo s tem prenehale nekatere zaveze do Evropske komisije, kar pomeni umik bistvenih omejitev v poslovanju obeh bank, "kar je pomembno za zagotavljanje konkurenčnosti in za nadaljnji razvoj obeh bank".

V Levici tudi sicer po besedah njenega koordinatorja zadnje čase opažajo, da vlado vleče v desno.

"V sredo ste dobili v vpogled prvi osnutek dohodninske reforme, ki jo pripravlja finančni minister Andrej Bertoncelj. Kljub temu, da smo se dogovorili tako poleti v koalicijskih pogajanjih, kot tudi pozimi, da se bo šlo v pravično davčno reformo, dobivamo v bistvu ponovno davčno reformo, ki bo najbolj razbremenila ravno najbolje plačane in povzročila ogromno luknjo v proračunu," je še povedal Mesec.

Zanimivo pa je, da je SDH prodala Abanko prav ameriškemu skladu Apollo, ki je precej mastno zaslužil tudi z drugimi podobnimi transakcijami v Sloveniji.

Ameriški finančni sklad Apollo, ki upravlja skoraj 250 milijard ameriških dolarjev sredstev, je od leta 2016 namreč lastnik Nove KBM, ki jo obvladuje prek luksemburškega podjetja Biser Bidco.

K mariborski banki je sicer pripojil še nekdanjo Poštno banko Slovenije (PBS) in KBS banko, nekdanjo Raiffeisen bank Slovenija.

Skladu Apollo se po tem nakupu lahko sladko smeji, saj so NKBM dobili absurdno poceni, medtem ko si zdaj izplačujejo vrtoglave dividende - samo lani skoraj 46 milijonov evrov dobička. Leto pred tem je Nova KBM sklenila z 48,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 39 odstotkov več kot v letu 2016.

Ni jih bilo malo, ki so opozarjali na nizko ceno prodaje.

Tako je denimo že avgusta 2015 odvetniška pisarna Petre Jereb v imenu razlaščenih malih delničarjev podala predlog oziroma zahtevo izdajo začasne odredbe o zaustavitvi prodaje delnic Republike Slovenije v NKBM,  ker se v VZMD niso strinjali z neodgovorno odločitvijo slovenskih oblastnikov, da NKBM prodajo ameriškemu skladu Apollo Global  Management in Evropski banki za obnovo in razvoj za pičlih 250 milijonov evrov.

Zgodilo se ni nič. Takratna vladajoča politična opcija je bila drugačnega mnenja in na stežaj odprla vrata ameriškemu kapitalu.

Zgodba pa se je tokrat, kljub številnim opozorilom - ponovila. Kljub temu, da naj bi bilo znano, da Marjan Šarec ni bil najbolj zadovoljen z nobenim od največjih konkurentov - skladom Apollo, Kostićevi Gorenjski banki in madžarski banki OTP. 

Družba Apollo, ki so ji torej naši odločevalci za minorno ceno prodali NKBM, pa je pri sosednjih Italijanih naletela na nekoliko drugačno zgodbo in se pošteno opekla.

V Italiji je Apollo namreč doživel odškodninsko tožbo za 1,25 milijarde evrov, za kolikor naj bi banko Carige, ker jo lastniki niso želeli prodati podobno poceni, oškodovala z namerno povzročitvijo likvidnostne krize, s katero je poskusila prodajo izsiliti.

Nič čudnega torej, da se je Apollo sklada začela čedalje pogosteje oprijemati oznaka, češ da gre za kontroverzen mrhovinarski sklad, ki se pri nas na debelo finančno masti, medtem ko v Italiji plačuje milijardne odškodnine.

Naj spomnimo na še en dosežek ameriških finančnikov. Pred nedavnim  je minilo že pet let od izbrisa delnic in podrejenih obveznic v treh največjih slovenskih bankah.

Delničarji so ob nakupu delnice NKBM konec leta 2007 plačali 187 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, kar je normalna cena zunaj krize. Apollo in EBRD pa sta zanjo plačala samo 40 odstotkov knjigovodske vrednosti ali le 20 odstotkov normalne cene.

Vse to je verjetno ena od posledic "novosti", ki je slovenski bančni sistem do leta 2016 ni poznal. Namreč, da lahko ena od večjih slovenskih bank postane v uradni lasti podjetja z minimalnim kapitalom.

Še pred leti v Banki Slovenije namreč niso bili naklonjeni kupovanjem bank prek novoustanovljenih podjetij iz Luksemburga. Odklonilno mnenje so imeli tudi do vstopanja investicijskih in drugih finančnih skladov v slovenske banke. Toda nato so se pod pritiskom finančne krize pogoji spremenili.

Čeprav Biser Bidco formalno izpolnjuje zahteve za lastništvo banke ni mogoče mimo dejstva, da Američani in EBRD banko NKBM obvladujejo prek poštnega nabiralnika v Luksemburgu. Prav tam pa je že pred leti zaradi davčnih dogovorov izbruhnila afera Lux Leaks.

Po slovenskih predpisih bi moral imeti imetnik kvalificiranega deleža v banki dobro ime, ustrezne sposobnosti in finančni položaj, ki ne bo ogrožal poslovanja banke. Podjetje Biser Bidco pa je Apollo Global Management ustanovil z 20 tisoč evri kapitala, v Luksemburgu pa je njegov sedež v poštnem nabiralniku.

To pa je še pomembnejše tudi zato, ker Američani, ki prek Nove KBM zdaj obvladujejo trinajst odstotkov slovenskega bančnega trga vztrajajo pri svojem cilju – da v petih letih postanejo vodilna banka v Sloveniji.

Njihov cilj je 25-odstotni delež. To pomeni, da se bodo njihovi dobički še povečali.

To pa še dodatno dokazuje, da je bila že NKBM prodana - absolutno prepoceni.

Sedaj pa se je zgodba očitno ponovila tudi s prodajo Abanke.