REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prenizka cena prodaje NKBM dokazana: ameriški finančni sklad Apollo pokazal svoj pravi obraz

Prenizka cena prodaje NKBM dokazana: ameriški finančni sklad Apollo pokazal svoj pravi obrazNKBM - Apollo

Ameriški finančni sklad Apollo, ki upravlja skoraj 250 milijard ameriških dolarjev sredstev, je od leta 2016 lastnik Nove KBM, ki jo obvladuje prek luksemburškega podjetja Biser Bidco.

K mariborski banki je sicer pripojil še nekdanjo Poštno banko Slovenije (PBS) in KBS banko, nekdanjo Raiffeisen bank Slovenija. Skladu Apollu se po tem nakupu lahko sladko smeji, saj so NKBM dobili absurdno poceni, medtem ko si zdaj izplačujejo mastne dividende - samo lani skoraj 46 milijonov evrov dobička. Leto pred tem je Nova KBM sklenila z 48,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 39 odstotkov več kot v letu 2016.

Upajmo, da bo vlada Marjana Šarca ravnala previdneje, kot je to počela njena predhodnica, torej Cerarjeva vlada.

Ni jih bilo malo, ki so opozarjali na nizko ceno prodaje. Tako je denimo že avgusta 2015 odvetniška pisarna Petre Jereb v imenu razlaščenih malih delničarjev podala predlog oziroma zahtevo izdajo začasne odredbe o zaustavitvi prodaje delnic Republike Slovenije v NKBM,  ker se v VZMD niso strinjali z neodgovorno odločitvijo slovenskih oblastnikov, da NKBM prodajo ameriškemu skladu Apollo Global  Management in Evropski banki za obnovo in razvoj za pičlih 250 milijonov evrov.

Zgodilo se ni nič. Takratna vladajoča politična opcija je bila drugačnega mnenja in na stežaj odprla vrata ameriškemu kapitalu.

Ker se v Sloveniji očitno finančno dobro počutijo, ne čudi, da jih mika tudi Abanka, ki naj bi do sredine letošnjega leta dobila novega lastnika, neuradno pa naj bi imel velike apetite do še ene slovenske banke prav omenjeni ameriški sklad.

Družba Apollo, ki so ji torej naši odločevalci za minorno ceno prodali NKBM, pa je pri sosednjih Italijanih naletela na nekoliko drugačno zgodbo in se pošteno opekla.

NKBM - Apollo

V Italiji je Apollo namreč doživel odškodninsko tožbo za 1,25 milijarde evrov, za kolikor naj bi banko Carige, ker ji je lastniki niso želeli prodati podobno poceni, oškodovala z namerno povzročitvijo likvidnostne krize, s katero je poskusila prodajo izsiliti.

Nič čudnega torej, da se je Apollo sklada začela čedalje pogosteje oprijemati oznaka, češ da gre za kontroverzen mrhovinarski sklad, ki se pri nas na debelo finančno masti, medtem ko v Italiji plačuje milijardne odškodnine.

Delničarji so ob nakupu delnice NKBM konec leta 2007 plačali 187 odstotkov, Apollo in EBRD pa sta zanjo plačala samo 40 odstotkov knjigovodske vrednosti ali le 20 odstotkov normalne cene.

Naj spomnimo na še en dosežek ameriških finančnikov. Pred nedavnim  je minilo že pet let od izbrisa delnic in podrejenih obveznic v treh največjih slovenskih bankah.

Delničarji so ob nakupu delnice NKBM konec leta 2007 plačali 187 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, kar je normalna cena zunaj krize. Apollo in EBRD pa sta zanjo plačala samo 40 odstotkov knjigovodske vrednosti ali le 20 odstotkov normalne cene.

Vse to je verjetno ena od posledic »novosti«, ki je slovenski bančni sistem do leta 2016 ni poznal. Namreč, da lahko ena od večjih slovenskih bank postane v uradni lasti podjetja z minimalnim kapitalom.

Še pred leti v Banki Slovenije namreč niso bili naklonjeni kupovanjem bank prek novoustanovljenih podjetij iz Luksemburga. Odklonilno mnenje so imeli tudi do vstopanja investicijskih in drugih finančnih skladov v slovenske banke. Toda nato so se pod pritiskom finančne krize pogoji spremenili.

NKBM, sedež v Mariboru
NKBM, sedež v Mariboru                                                  Vir:Google

Čeprav Biser Bidco formalno izpolnjuje zahteve za lastništvo banke ni mogoče mimo dejstva, da Američani in EBRD banko NKBM obvladujejo prek poštnega nabiralnika v Luksemburgu. Prav tam pa je že pred leti zaradi davčnih dogovorov izbruhnila afera "Lux Leaks".

Po slovenskih predpisih bi moral imetnik kvalificiranega deleža v banki dobro ime, ustrezne sposobnosti in finančni položaj, ki ne bo ogrožal poslovanja banke. Podjetje Biser Bidco pa je Apollo Global Management ustanovil z 20 tisoč evri kapitala, v Luksemburgu pa je njegov sedež v poštnem nabiralniku.

To pomeni, da se bodo njihovi dobički še povečali. To pa še dodatno dokazuje, da je bila NKBM prodana - absolutno prepoceni.

Pri tem pa država tudi v NKB še vedno jamči za vse vloge do 100.000 evrov, zato je tudi zanjo zelo pomembno, kako poslujejo posamezne banke, pa čeprav država v njih nima deleža ali pa je ta delež minimalen.

To pa je še pomembnejše tudi zato, ker Američani, ki prek Nove KBM zdaj obvladujejo trinajst odstotkov slovenskega bančnega trga vztrajajo pri svojem cilju – da v petih letih postanejo vodilna banka v Sloveniji.

Njihov cilj je 25 - odstotni delež. To pomeni, da se bodo njihovi dobički še povečali. To pa še dodatno dokazuje, da je bila NKBM prodana - absolutno prepoceni.

Ameriški finančni sklad s sedežem v davčni oazi si v Sloveniji, vse tako kaže, lahko veliko dovoli. Ali so se odločevalci kaj naučili iz lekcijo o nepremišljeni prodaji NKBM, bomo bržkone še letos videli v primeru prodaje Abanke, pri čemer lahko upamo, da bo vlada Marjana Šarca ravnala previdneje, kot je to počela njena predhodnica, torej Cerarjeva vlada.

Komentarji