NKBM v devetih mesecih z 41,3 milijona evrov čistega dobička

Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je prvih devet mesecev nadaljevala rast, saj je ustvarila 41,3 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani beležila 28,1 milijona evrov. Tudi na ravni skupine je bila dobičkonosna, saj je ustvarila 40,8 milijona evrov dobička, medtem ko je lani v tem času beležila 16,2 milijona evrov.

Danes objavljeno nerevidirano poročilo o poslovanju v prvih devetih mesecih zajema podatke združene banke, h kateri so septembra pripojili tudi Poštno banko Slovenije. Kot so sporočili iz banke, so v primerjavi z istim obdobjem lani povečali tudi bilančno vsoto, okrepili tržne deleže pri depozitih in kreditih ter napredovali pri optimizaciji poslovnih procesov.

Poslovanje ter nadaljnje prestrukturiranje potekata skladno z načrti tudi v oktobru in novembru, zato v NKBM načrtujejo, da bodo letošnje poslovno leto zaključili z dobičkom.

"Uspeli smo ohraniti stabilno in dobičkonosno poslovanje kljub zahtevnim razmeram na bančnem trgu in poslovanju v okolju nizkih obrestnih mer. Pričakujemo lahko, da se bo v prihodnosti pritisk na dobičkonosnost bank še nadaljeval," rezultate poslovanja pojasnjuje za zdaj še predsednik uprave NKBM Robert Senica.

Kot je ob tem dodal, nadaljujejo s procesi prestrukturiranja, po načrtih potekajo tudi združitveni postopki. Po septembrski združitvi s PBS načrtujejo, da bo združitev s KBS banko izpeljana v začetku januarja, če bodo za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Dodali so, da je ključna usmeritev preoblikovanje v vodilno banko na slovenskem trgu.

Prihodki NKBM so v prvih devetih mesecih dosegli 112,1 milijona evrov, kar je 14,3 milijona oziroma 14,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Banka je realizirala 67,2 milijona evrov čistih obresti, kar je 13 odstotkov več kot lani, 44,9 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov, kar je 17 odstotkov več kot lani, in 31,2 milijona evrov čistih opravnin oziroma tri odstotke več kot lani v tem času.

Bilančna vsota banke je konec septembra, po združitvi s PBS, znašala 4,27 milijarde evrov, kar je za dobrih 700 milijonov evrov več kot ob koncu leta 2015. Kapitalska ustreznost na skupni kapital je konec septembra znašala 24,91 odstotka, so še sporočili iz trenutno druge največje slovenske banke v lasti ameriškega sklada Apollo in EBRD.

Stanje bruto kreditov, ki niso banke, je konec septembra znašalo 2,1 milijarde evrov, kar je za skoraj devet odstotkov več kot ob koncu leta 2015. Povečali so se zlasti krediti prebivalstvu ter malim in srednjim podjetjem. Pri kreditih velikim podjetjem rasti še ni zaznati, saj podjetja že razpolagajo z veliko sredstvi in ne potrebujejo dodatne likvidnosti, hkrati pa ni večjih investicij.

Banka je uspešna tudi pri upravljanju slabih terjatev, v skupnem porftelju kreditov se znižujeta tako delež slabih terjatev kot tudi njihov znesek. Ob koncu septembra letos se je delež slabih terjatev v primerjavi s koncem leta 2015 znižal za 1,5 odstotne točke, na ravni skupine pa za 2,3 odstotne točke. Povečujejo namreč obseg izterjav, uspešno so zaključili nekatera prestrukturiranja podjetij.

Sicer pa bo NKBM kmalu dobila petčlansko upravo, saj je nadzorni svet nedavno ob Senici in članici uprave Sabini Župec Kranjc imenoval tri tuje izkušene bančne strokovnjake, ki v banki delujejo kot prokuristi. Potem ko bodo prejeli licenco Banke Slovenije, bo upravo vodil John Denhof, Senica pa bo njegov namestnik. Ekipi sta se pridružila še Jon Locke, ki bo odgovoren za upravljanje tveganj, in Josef Gröblacher, ki bo skrbel za operativno poslovanje.