Prosilcev za azil vse manj, ocene o njihovem številu napačne, spori med članicami EU pa vse večji

V okviru EU je vprašanje nadzorovanja in urejanja migracij še naprej tema, ki deli in razdvaja. Voditelji EU so se kar na precej vrhunskih srečanjih že pogovarjali in na videz dogovorili o skupni evropski politiki. Toda vsa ta pozitivna sporočila vedno znova razvrednotijo spori med posameznimi članicami.

Zadnji primer predstavlja odločitev Nemčije, da ne sodeluje več v pomorski operaciji Sophia. Za ta korak se je Nemčija odločila zaradi zaostritve italijanske priseljenske politike, v okviru katere Italija noče več sprejemati migrantov v svoja pristanišča. Nevarnosti za migrante in begunce na morju bodo  v prihodnosti veliko večje.

Operaciji, ki je bila vzpostavljena leta 2015, se mandat izteče konec marca.  V okviru te operacije so doslej rešili okoli 50.000 migrantov in prosilcev za azil.

Izvajajo jo le v mednarodnih vodah Sredozemlja, ne pa tudi v teritorialnih vodah Libije, kar je bilo sicer načrtovano ob začetku operacije leta 2015. Za ta korak potrebuje EU povabilo libijskih oblasti oziroma resolucijo ZN.

Mandat ji je EU za tri mesece podaljšala decembra lani, ob italijanskem nasprotovanju ureditvi izkrcavanja rešenih migrantov. Italijanska vlada namreč zahteva, da bi druge države članice EU sprejele več migrantov.

Italija nasprotuje pravilom delovanja operacije Sophia, v skladu s katerimi vse migrante, ki jih rešijo na morju, odpeljejo v Italijo in ne v katero od drugih članic EU.

Tudi EU je pripravljena končati pomorsko operacijo za boj proti tihotapcem migrantov v Sredozemlju, če je Italija ne želi več. To so potrdili viri blizu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini. V operaciji Sophia je z ladjo Triglav sodelovala tudi Slovenija.

 "Sophia je prinesla celotno Evropo v Sredozemlje, kjer je bila prej Italija sama. Če Italija, ki vodi misijo in gosti njen sedež, Sophie ne želi več, smo jo pripravljeni končati," so dejali viri v Bruslju. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je dejal, da je misijo treba ohraniti, vendar jo je treba "preoblikovati in okrepiti".

Pri tem je bil kritičen do vzhodnoevropskih držav, ki po njegovem niso pripravljene sodelovati pri vprašanju migracij. "Vsaka članica EU mora prevzeti svoj delež odgovornosti," je prepričan predsednik Evropskega parlamenta.

Pri tem pa je zanimiv tudi pogled na podatke, ki kaže, da je ne glede na velike spore med članicami EU situacija glede migrantov še vedno daleč od krizne, ki smo jo zabeležili leta 2015. Število migrantov, ki namreč prihajajo v EU v zadnjem času je bistveno manjše.

Tudi primerjava z podobno razvitimi ZDA pokaže, da je v EU proporcionalno manj migrantov kot v ZDA. V EU je odstotek ljudi, ki so rojeni izven članic EU 11 odstotkov, v ZDA pa je to število 13,5 odstotkov.

Odstotek stalnih prebivalcev evropskih držav, ki so bili rojeni izven meja EU, je prav tako od države do države različen. Takšnih prebivalcev je najmanj na Poljskem, komaj 2 odstotka in največ v Luksemburgu, kjer jih je več kot 45 odstotkov.

Zanimiv je tudi podatek o tem, za koliko se prebivalci držav EU po navadi zmotijo, ko ocenjujejo odstotek tujcev v lastni državi. Zelo pogosto je njihova ocena dvakrat večja od dejanske, v nekaterih primerih pa ocenjujejo, da je tujcev celo desetkrat več, kot jih je v resnici.

V Sloveniji na primer vprašani menijo, da je tujcev v državi okoli petina, torej 20,1 odstotka.  Vresnici pa je tujcev v Sloveniji le za 8,4 odstotka prebivalstva.

Slovenci so v tem primeru pravzaprav v vrhu tistih v Evropi, ki napačno ocenjujejo število tujcev, saj se vprašani v Sloveniji nahajajo v zgornji tretjini letvice oziroma na sedmem mestu in torej bistveno pretiravajo pri oceni števila tujcev v njihovih državah.

Število tujcev pa je v resnici bistveno manjše.

Pri oceni števila tujcev v državi sicer najbolj pretiravajo v Italiji, nato v Luksemburgu, sledijo pa Španija, Velika Britanija, Portugalska in Avstrija, ki je eno mesto pred Slovenijo.

Povedano drugače – strah pred migranti, utemeljen na ocenah »preko palca« je pogosto povsem – neutemeljen.