Trumpovo »darilo stoletja« Putinu: ameriški predsednik znova o ameriškem izstopu iz NATO

Mediji v ZDA so v zadnjih dneh znova objavili več navedb dobro obveščenih virov, ki kažejo, da ameriški predsednik še vedno ni opustil svoje priljubljene ideje – da ZDA zapustijo tudi zvezo NATO.

We just re-introduced a *bipartisan* bill to ensure that no President can withdraw the United States from NATO without Senate approval.

We shouldn’t need this bill, but...https://t.co/aErF3t3GuY

— Senator Chris Coons (@ChrisCoons) January 17, 2019

Navedbe New York Timesa o tem, da ameriški predsednik Donald Trump resno razmišlja o izstopu ZDA iz zveze NATO so vodilni ameriški komentatorji ocenili tudi kot opozorilo »notranjega kroga« visokih pripadnikov ameriške administracije, ki so s tem »curljanjem informacij« morda poskusili preprečiti možnost dejanskega izstopa ZDA iz NATO.

Trump wants out of NATO: A gift to Russia, or a gift to Germany?

(Op-Ed by
Darius Shahtahmasebi)https://t.co/OXk4zlUewW pic.twitter.com/d9uhb1omi4

— RT (@RT_com) January 17, 2019

Čeprav se mnogim zdi ta možnost neverjetna, pa je vendarle res tudi to, da je ameriški predsednik že doslej naredil zelo veliko zelo nepredvidljivih potez, ki so v nasprotju z vsem, kar so doslej počele dosedanje ameriške administracije.

Ameriški predsednik je sicer potreboval tri dni, da bi javno demantiral navedbe New York Timesa, toda številna vprašanja so ostala odprta.

V New York Timesu ocenjujejo, da je »le malo stvari, ki si jih ruski predsednik Vladimir Putin želi bolj kot oslabitev zveze NATO, vojaške zveze med ZDA, Evropo in Kanado, ki je onemogočala sovjetsko in rusko agresijo sedemdeset let. Toda lani je Trump predlagal potezo, ki je enaka uničenju zveze NATO: izstop Združenih držav,« je zapisal NYT.

V daljšem članku nato sledi podroben opis tega, kako je Donald Trump med letom 2018 »večkrat zasebno dejal, da želi umik iz zveze NATO.« Pri tem so »sedanji in nekdanji uradniki, ki podpirajo zvezo dejali, da jih je strah, da bi se Trump lahko vrnil k svojim grožnjam, če bo vojaška poraba še naprej zaostajala za cilji, ki jih je postavil predsednik.«

Vrhunec krize je bil sicer lani poleti, ko je Donald Trump svojim najvišjim uradnikom, zadolženim za nacionalno varnost dejal, da sam »ne vidi smisla v vojaški zvezi«, za katero smatra, da ZDA v ekonomskem pogledu »zgolj stane.«

Tedanji uradniki so Trumpa uspeli prepričati, da ne stori usodnega koraka. Toda informacije o tem, da sta se Vladimir Putin in Donald Trump na zadnjih srečanjih pogovarjala tako, da o tem ameriška administracija danes nima v rokah prav nič zabeleženega, ter da je tudi FBI pričel preiskavo o tem, ali Trump morda zavestno ali nenamerno dela za interese Rusije, je med ameriškimi najvišjimi državnimi uradniki znova sprožila strah, da bi Trump morda res lahko sprejel usodno odločitev, da ZDA izstopijo iz zveze NATO.

Takšna poteza bi bila po oceni Michèle A. Flournoy, podsekretarke v ameriškem ministrstvu za obrambo v času vlade predsednika Baracka Obame »ena od najbolj uničujočih potez, ki bi jih katerikoli predsednik lahko naredil za ameriške interese.«

»To bi uničilo več kot 70 let mukotrpnega dela opravljenega iz strani več administracij, tako republikanskih kot demokratskih, da bi ustvarili najmočnejšo in najuspešnejšo vojaško zvezo v zgodovini. In to bi bil največji uspeh, o katerem bi lahko Vladimir Putin samo sanjal,« je dejala Michèle A. Flournoy.

Na podoben način je upokojeni admiral James G. Stavridis, nekdanji vrhovni poveljnik v zvezi NATO ocenil, da bi bil umik ZDA iz zveze NATO »geopolitična napaka epohalnih razsežnosti.«

»Celo razprava o umiku iz zveze NATO – kaj šele dejanski umik – bi bilo darilo stoletja za Putina,« je ocenil admiral Stavridis.

President Trump told NATO allies to raise their military spending commitment to 4% of GDP, after criticizing them for not meeting the 2% mark https://t.co/F65ug4L2lL

— The New York Times (@nytimes) July 11, 2018

Ameriški uradniki sicer opozarjajo tudi na Trumpove besede o tem, da naj bi ameriško privrženost zvezi NATO julija lani javno ocenil kot »zelo močno«, zvezo NATO pa kot »zelo pomembno.« Te besede je Trump ponovil tudi ob zadnjem javnem nastopu.

Toda v nasprotju s tem so navedbe v New York Timesu o tem, da se je na idejo, da naj ZDA zapustijo NATO, Donald Trump večkrat vračal.

»Ko je gospod Trump prvič sprožil razpravo o možnosti o zapustitve zveze NATO so bili višji uradniki negotovi, ali misli resno. Vendar se je k tej ideji vračal večkrat, s tem pa okrepil njihov strah, so povedali uradniki,« je zapisal NYT.

Pri tem pa je potrebo vedeti tudi to, da je Donald Trump ZDA že doslej umaknil iz vrste mednarodnih dogovorov in sporazumov, od klimatskega iz Pariza, do azijsko-pacifičnega sporazuma PTT, jedrskega sporazuma z Iranom in podobno. Pod vprašaj je postavil tudi smisel ameriškega zavezništva z Japonsko in Južno Korejo ter v nasprotju s priporočilom najvišjih svetovalcev za nacionalno varnost umaknil ameriške enote iz Sirije.

Tudi njegov pristop do Severne Koreje je bil v popolnem nasprotju z vsemi predlogi njegovih svetovalcev.

NATO bi moral svojo 70. letnico praznovati aprila v Washingtonu, toda prav zaradi strahu, da bi ameriški predsednik to priložnost izkoristil za nove napade na zvezo NATO, je bil diplomatski rang srečanja že znižan na raven ministrov, ne pa šefov držav in vlad.

Za primerjavo – aprila leta 1999 je sredi napadov, ki jih je NATO izvajal na tedanjo ZRJ (Srbijo in Črno goro) svečano slovesnost ob 50-letnici zveze NATO vodil in organiziral tedanji ameriški predsednik Bill Clinton.

Ne samo to, višji uradniki so že »pritisnili« na veleposlanike zveze NATO, da pripravijo formalni sporazum o več ciljih zveze NATO – med njimi tudi skupno obrambo proti Rusiji – še preden se bo srečanje na vrhu pričelo, da bi zavezništvo na določen način »zaščitili pred Trumpom.«

Trump je ob tem 12. julija letos, ko so bili na srečanju na vrhu tudi predstavniki Ukrajine in Gruzije prekršil nenapisano pravilo, da se pred ne-članicami ne razpravlja o zadevah članic. Ameriški predsednik pa je na presenečenje vseh glasno kritiziral evropske države, ker za obrambo ne porabijo dovolj denarja.

Še posebej pa naj bi bil ameriški predsednik jezen zaradi nizkih izdatkov Nemčije, ki za vojsko porabi le okoli en odstotek bruto družbenega proizvoda. Ob koncu srečanja zveze NATO lani je Trump celo zahteval, da naj države dvignejo porabo za obrambo na štiri odstotke BDP-ja (sedaj se »uradno« zahteva dva odstotka, Slovenija porabi le nekaj nad enim odstotkom) in zagrozil, da bodo sicer ZDA šle »svojo pot.«

Vendar pa odhod ZDA iz zveze ne bi bil enostaven. Država lahko NATO zapusti šele eno leto po napovedi. V tem času pa bi ameriški kongres to odločitev Donalda Trumpa lahko blokiral. Vendar pa bi že poskus, da ZDA zapustijo zvezo NATO zagotovo povzročil škodo zavezništvu, ugotavlja NYT.

Vse skupaj je seveda neprijetno tudi za članice, ki so v zvezo NATO vstopile, ker so želele okrepiti svojo varnost. Tudi za Slovenijo. Kar kaže tudi dejstvo, da so bila zadnja razkritja sicer pogosto citiranega New York Timesa tudi v Sloveniji s strani "vodilnih" in "osrednjih" medijev - popolnoma spregledana.