Srbija dobila legitimno tarčo: oblikovana je »nezakonita okupacijska oborožena formacija na področju Srbije«

Kosovski parlament je namreč, tako kot smo že napovedali, potrdil tri zakone, s katerim se bodo sedanje kosovske varnostne sile (KSF) preoblikovale v vojsko, ki naj bi imela okoli 5.000 aktivnih vojakov in 3.000 rezervistov, preoblikovanje pa naj bi trajalo deset let.

Kosovski poslanci so ploskanjem pozdravili oblikovanje lastne vojske. Težava je, da je vojska oblikovana v nasprotju z resolucijo VS OZN 1244, kršitvijo mednarodnega prava in celo v nasprotju s samo ustavo Kosova.

Vse tri zakone so poslanci sprejeli soglasno in zelo hitro, po glasovanju pa se je v dvorani razlegel aplavz. Kosovski premier Ramush Haradinaj je pred glasovanjem na Facebooku napisal, da se bodo stvari "postavile na svoje mesto" in da stremijo v mirno prihodnost z vsemi, ki živijo okoli njih. "Zato, da bi postali del zavezništva Nato, bo naša vojska služila tam, kjer bo treba zaščititi življenje, dostojanstvo in integriteto ljudi."

Težava je, da je vojska oblikovana v nasprotju z resolucijo VS OZN 1244 in v nasprotju s samo ustavo Kosova. Dodaten problem je tudi v tem, da Kosovo kot de facto državo in novo vojsko kot institucijo vodijo osebe, ki so tesno povezane z izvajanjem zločinov zoper srbsko manjšino na Kosovu in bi se lahko kmalu znašle tudi na obtožnicah novega sodišča za zločine Osvobodilne vojske Kosova (OVK).

To velja celo za predsednika te entitete Hashima Thaqija, ki je v poročilu Sveta Evrope označen celo za »mafijskega šefa« Morda še največji problem pa je dejstvo, da Srbija enostranske odcepitve ne priznava, Kosovo pa brez srbskega priznanja svoje državnosti ne more postati nesporno priznana država v pravem pomenu besede.

Prav tako je zelo malo verjetno, da bo Srbija Kosovo, vsaj v sedanjih mejah, kadarkoli priznala. Kosovsko vodstvo želi zato v to Srbijo prisiliti tudi z oblikovanjem lastne vojske, ki po več zaporednih vpadih specialnih enot kosovske policije na sever Kosova, kjer živijo Srbi, pomeni seveda neposredno nevarnost za kompaktno naseljeno srbsko manjšino.

Zgodovinsko gledano je Srbija na Kosovu naredila velike napake in zato plačala tudi veliko ceno. Toda zgodovinsko nihalo se je sedaj obrnilo v drugo smer in sedaj pravo – predvsem mednarodno, pa tudi »domače« - neprestano in nekaznovano krši Priština.

Po drugi strani mednarodna skupnost, tudi zaradi strahu pred maščevanjem »Kosovcev«, v resnici kosovskih Albancev in zaradi nesposobnosti, da vodi lastno politiko, ki bi nasprotovala politiki ZDA, sedanjemu vodstvu Kosova ves čas gleda »skozi prste« in dopušča najrazličnejše kršitve mednarodnega prava. Kosovo je ne nazadnje še vedno (formalno) pod upravo UNMIK-a, KFOR, v katerem so sile zveze NATO, pa ima celo dolžnost, da prepreči kakršnokoli oblikovanje druge oborožene sile na Kosovu.

Z oblikovanjem kosovske vojske je Kosovo tudi »materialno« kršilo mednarodno pravo. V primeru takšnih kršitev pa ima tisti, ki je žrtev kršitev, konkretno Srbija, tudi pravico do samoobrambe. Če to pravico lahko izkoristi ali ne, je seveda drugo vprašanje.

V primeru pogodbenih kršitev to pomeni odpoved mednarodne pogodbe, v primeru kršitev mednarodnega prava s strani kosovskih institucij pa pravico do delovanja države zoper te institucije. Z oblikovanjem kosovske vojske je torej Srbija dobila legitimno »tarčo« na Kosovu. To Srbiji odpira pravno in (ob tveganju konflikta s članicami zveze NATO) tudi vojaško pot do ponovne intervencije na Kosovu, če se bo v primernem trenutku za to pokazala potreba.

Ker NATO seveda in pričakovano samo z besedami nasprotuje politiki Kosova to Srbijo postavlja tudi v precej zapleten mednarodnopravni položaj. Po tej potezi bo praktično onemogočen dialog s Kosovom, ki po drugi strani ni izpolnilo svojega dela dogovorov s Srbijo, od katere je sicer v zadnjih letih dobilo velike koncesije, kooperativnost Srbije pa so kosovski voditelji nagradili z uvedbo 100-odstotnih carin na srbsko blago.  

Poleg Srbije in Srbov na Kosovu se s preoblikovanjem ne strinja niti zveza Nato, ki vodi okoli 4.000-članske mednarodne sile Kfor, ki od junija 1999 na Kosovu izvajajo nadzor po skoraj dvoletnem konfliktu. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je že izrazil obžalovanje nad potezo Kosovo in se zavzel za nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino.

»Obžalujem, da je bila kljub zaskrbljenosti Nata sprejeta ta odločitev. Čeprav o preoblikovanju kosovskih varnostnih sil odloča Kosovo, smo bili jasni, da gre za odločitev ob napačnem času,« je poudaril. Nato po njegovih besedah podpira razvoj kosovskih sil v okviru trenutnega mandata. Napovedal pa je, da bo zavezništvo zaradi spremembe tega mandata znova preučilo sodelovanje z njimi.

Srbija obtožuje začasne oblasti na Kosovu, da z oblikovanjem vojske kršijo lastno ustavo, ki za vzpostavitev vojske določa dvotretjinsko podporo v parlamentu. Te pa ni bilo tudi zaradi srbske manjšine. Vojska Kosova je torej oblikovana v nasprotju z voljo Srbov in s teptanjem pravic Srbov, kot so opredeljene v sedanji, kosovski ustavi.

Srbija tudi povsem upravičeno trdi, da Kosovo z vzpostavitvijo lastne vojske krši resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 iz leta 1999, po kateri imajo mednarodne sile Kfor mandat za "razorožitev nezakonitih oboroženih sil kosovskih Albancev".

Generalni sekretar vojaške zveze Jens Stoltenberg je nedavno opozoril, da do namere o preoblikovanju »prihaja ob nepravem času«, da je v nasprotju z »nasvetom zaveznic« in da ima lahko »resne posledice« za prihodnost Kosova v evroatlantskih povezavah.

Srbska premierka Ana Brnabić je pred dnevi opozorila, da bi bilo lahko eden izmed odzivov Beograda na potezo Prištine vojaško posredovanje, srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je dejal, da bo v prihodnjih treh dneh osebno nadzoroval delo vojske ob meji s Kosovom.

Marko Đurić, izvršni direktor pisarne za Kosovo in Metohijo pri srbski vladi je dejal, da je odločitev o oblikovanju vojske Kosova »dejanje proti miru in dejanje politične agresije na našo državo.« Po njegovi oceni je oblikovanje vojske zadnje dejanje nasilne odcepitve dela ozemlja Srbije in oblikovanje albanske države Kosovo. »Tako imenovana Vojska Kosova predstavlja nezakonito okupacijsko oboroženo formacijo na področju Srbije,« je dejal Đurić.

Srbija je že zahtevala nujno sejo varnostnega sveta OZN, kjer pa zaradi spora med velikimi silami ni mogoče pričakovati nobene odločitve.

Medtem so srbski študentje na Kosovu iz protesta »pokopali resolucijo 1244«, ki ustanavljanje kosovske vojske prepoveduje.

Srbija si v prihodnje pridružuje pravico, da na delu svojega ozemlja razglasi okupacijske razmere in do uporabe vojske na Kosovu, o čemer odloča predsednik republike Aleksandar Vučić. Po njegovih besedah je cilj sklepa o oblikovanju vojske »nasilna sprememba meja naše države« ter kršitev »z ustavo in mednarodnimi akti določenega položaja naše južne pokrajine.«

Po oceni Marka Đurića se vojska Kosova oblikuje s podporo držav, ki so pred tem »izvršile agresijo na našo državo« in v trenutku, ko niti eden Albanec ni odgovarjal na sodišču zaradi stotine ubitih in tisoče pregnanih Srbov s Kosova.

Oblikovanje vojske za Srbe po njegovih besedah pomeni »globoko žalitev« ki bo imela »trajne in neizbrisne posledice.«Pozval je tudi vse državljane, da ne vstopajo v vrste okupacijske sile Kosova ter opozoril na dolge zaporne kazni, ki v tem primeru grozijo tistim, ki bi to storili.

Oblikovanje vojske Kosova je obsodil tudi predsednik ruskega odbora za mednarodna vprašanja Sveta federacije Konstantin Kosačov. Po njegovi oceni je verjetno, da se Kosovo pripravlja za vojno. »Zelo mogoče je, da se Priština pripravlja za vojno, malo verjetno obrambno, kot tudi za vojaško-policijske operacije.« Jasno je povedal tudi, da se ve, kdo stoji za to odločitvijo, namreč, »edini, ki so podprli kosovske Albance, ZDA.«

Oblikovanje nove vojske so sicer proslavljali javno zgolj Albanci (tudi v narodnih nošah), simbol vojske pa je prav tako zelo albanski nacionalni orel s puščicami, kar si lahko ogledate tudi na posnetkih tukaj. 

Predsednik vlade Kosova Ramush Haradinaj pa obljublja, da bo vojska prisotna ne samo na jugu, pač pa "tudi na severu", kamor po veljavnih dogovorih sicer ne sme brez soglasja lokalnih oblasti. Vendar so te dogovore albanski politični voditelji Kosova doslej že velikokrat kršili, tako da jih to verjetno ne bo ustavilo niti ob naslednji kršitvi.