Kosovska policija vpadla na sever Kosova. Aleksandar Vučić: KFOR je namerno zavajal javnost

Akcija kosovske policije naj bi bila uradno povezana s preiskavo umora Oliverja Ivanovića na začetku leta. Pripadniki posebne enote so se po štirih aretacijah na različnih lokacijah umaknili. Slišati je bilo sirene, domnevno tudi rafale. Vsi aretirani so Srbi, med njimi je tudi kosovski policist Dragiša Marković, ki je sodeloval pri preiskavi umora. Še en aretirani je policist, in sicer Nedeljko Spasojević, druga aretirana pa sta Saša Ćurčić in Marko Rošić. Župan severnega, pretežno srbskega dela Kosovske Mitrovice Goran Rakić je dejal, da so policisti aretirane med aretacijo tudi pretepli. Eden izmed aretiranih naj bi bil hudo ranjen. Srbske oblasti menijo, da je kosovska policija aretacije izvedla zgolj kot povod za vpad na sever Kosova, kamor praviloma ne sme. 

Tiskovni predstavnik kosovske policije Baki Keljani je pojasnil, da so bili trije ljudje aretirani v povezavi z umorom Oliverja Ivanovića, četrti pa zaradi upiranja policiji. Neznani napadalec oziroma napadalci so sredi januarja v Kosovski Mitrovici ubili 64-letnega Oliverja Ivanovića, enega najbolj znanih srbskih politikov na Kosovu. Bil je tudi odkrito kritičen do politike Beograda do Kosova, pa tudi do oblasti na Kosovu, ki so leta 2008 enostransko razglasile neodvisnost leta 2008.

Srbija je akcijo označila kot provokacijo in opozorila. Predstavniki Srbov na Kosovu so izjavili, da bi poskus nadaljevanja akcij kosovske policije lahko »privedel celo do vojne.« V Kosovski Mitrovici je takoj prišlo tudi do demonstracij ljudi zoper akcijo specialcev iz Prištine.

Predsednica srbske vlade Ana Brnabić in predsednik Srbije Aleksandar Vučić sta zaradi incidenta organizirala posvet s tujimi veleposlaniki in prosila veleposlanika Kitajske, da sporoči predsedniku Kitajske, da »Srbija nikoli ni bila v težji situaciji, kljub stalnim pozivom na mir in stabilnost.« Podobno sporočilo so poslali tudi v Moskvo preko veleposlanika Aleksandra Čepurina.

Kosovske oblasti namreč želijo od Srbije izsiliti priznanje državnosti, vsakršno upiranje vstopu Kosova v mednarodne organizacije, kot se je to zgodilo ob poskusu vstopa Kosova v Interpol pa razumejo kot »ogrožanje nacionalnih interesov.« Zato se v zadnjem času število provokacij s strani Prištine povečuje. Kosovski predsednik vlade Rauš Haradinaj je tudi napovedal, da Kosovo carin ne bo zmanjšalo, če Srbija ne prizna Kosova.

Kosovska policija je prijela tudi nekaj oseb, ki so v središču Prištine javno požigali srbsko blago. Tega so požigali tudi v drugih kosovskih mestih, na udaru pa so bili izdelki, na katerih kot uvoznica ni bilo označeno Kosovo. Po odločitvi vlade ni več mogoče uvoziti blaga, ki je označeno z oznakami Kosovo in Metohija, Kosovo Unmik 1244 ali Kosovo*. Požig srbskega blaga na grmadi je Vučić primerjal s požigom židovskih knjig v nacistični Nemčiji.

Podpredsednik zunanjetrgovinske zbornice BiH Vjekoslav Vuković je izjavil, da je zaradi dviga carin na uvoz iz BiH ogroženih 10.000 delovnih mest. Petino izvoza ustvari Republika srbska, preostanek pa Federacija BiH. Svet ministrov BiH pričakuje od evropske komisije, da bo prepričala kosovsko vlado, naj ukine diskriminatorna ukrepe.

Zato so takoj po zavrnitvi svoje vloge za vstop v Interpol – kamor sicer lahko vstopijo samo članice OZN, torej bi bil z vstopom Kosova prekršen statut organizacije – najprej uvedle 100 odstotne carine na vse blago iz ožje Srbije, nato pa še izvedle policijsko akcijo na severu Kosova.

Pri tem za dovoljenje niso prosili ne KFOR ne lokalne oblasti, kar bi po veljavnih sporazumih sicer morale storiti.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je, kot poročajo Večernje Novosti tudi dejal, da so enote Kforja, oziroma zveze NATO (v katerih se nahajajo tudi slovenski vojaki) »namerno zavajale odnosno NATO, namerno zavajale celotno javnost » in doda, da je danes »jasno vsem, po nalogu koga in ob sodelovanju s katerimi silami so predstavniki NATO lagali.«

Izjava je precej ostra tudi glede na dejstvo, da je v Srbiji nedavno potekala skupna vaja srbske vojske in zveze NATO, na katero je prišel sam generalni sekretar zveze NATO.

Predsednica srbske vlade je dejala, da je uvedba 100-odstotnih carin, torej praktično prepoved uvoza vseh srbskih proizvodov na Kosovo tudi vprašanje za OZN, saj je za to odgovoren tudi UNMIK, uprava OZN na Kosovu, ter da v tem pogledu pričakuje podporo Kitajske v OZN.

Predstavniki EU, predvsem visoka predstavnica za zunanjo politiko Federica Mogherini in komisar za razširitev Johannes Hahn sta od kosovskih oblasti že zahtevala razveljavitev odloka o carinah, saj le-te kršijo sporazum CEFTA.

Srbija ob tem poudarja, da njeno nasprotovanje vstopu Kosova v Interpol ne more biti opravičilo za ravnanje oblasti Kosova, saj s svojim nasprotovanjem, ki je imelo celo večinsko podporo članic Interpola ni v ničemer prekršila nobene svoje obveznosti. Kosovo pa lahko z Interpolom še naprej sodeluje tako kot doslej, torej preko UNMIK-a in EULEX-a.