Savdske lažne novice: Džamal Hašodži »umrl v pretepu«

Savdska vlada je po več tednih zanikovanja, da ima karkoli s smrtjo disidenta in novinarja Džamala Hašodžija vendarle priznala, da je Hašodži res mrtev. To pa je tudi edina »pozitivna« novica celotnega primera.

Istočasno je namreč prav primer – da bi bila ironija še večja – izkoriščen za to, da si bo Mohamed bin Salman, kronski princ in »de facto« vladar države ter najverjetnejši naročnik uboja Hašodžija, lahko še bolj podredil savdske državne službe. Po navodilu kralja bo namreč v mesecu dni posebna komisija, ki jo bo vodil prav Salman, pregledala delo tajnih služb, predlagala »spremembe« in v kraljevini, v kateri se vlada z železno roko poskrbela za večjo »transparentnost« dela tajnih služb.

Večina poznavalcev se strinja, da to pomeni nove čistke in še večji nadzor nad državnim aparatom s strani nepredvidljivega kronskega princa. Da bi umirili javnost praktično celotnega sveta, so takoj zaprli tudi 18 domnevnih osumljencev za »uboj v pretepu.« Takoj sta bila tudi odpuščena namestnik vodje tajnih služb Ahmad al-Asiri (Assiri) in Saud al-Katani (Qahtani), višji svetovalec Mohameda bin Salmana. Odpustili so še tri druge visoke uslužbence.

Takoj zatem se je oglasi ameriški predsednik Donald Trump, ki je dejal, da je to, kar se je zgodilo Hašodžiju »nesprejemljivo«, da pa je Savdska Arabija ne glede na ta primer »čudovit zaveznik.«  

Analitiki sedaj ocenjujejo, ali se bodo predvsem zaveznice Savdske Arabije zadovoljile s takšno razlago dogodkov v konzulatu Savdske Arabije v Istanbulu in ne bodo sprejele ukrepov proti državi, ali pa temu ne bo tako. Večina se strinja, da bodo ZDA in ostale države res uvedle nekatere ukrepe, ki pa bodo po zadnji akciji »omejevanja škode« (»damage controll«) omejeni le na bolj »kozmetične« ukrepe.

Možni sta namreč samo dve razlagi dogajanja – da je bil Mohamed bin Salman, katerega trije osebni spremljevalci so sami sodelovali v umoru Hašodžija popolnoma izgubil nadzor nad svojim »notranjim krogom« sodelavcev, ali pa da je sam neposredno odgovoren za smrt Hašodžija.

Glede na to, da v avtoritarni državi ne obstajajo niti neodvisni mediji in sodstvo je malo verjetno, da bi do resnice lahko prišli do dna v institucijah te države, ene od največjih proizvajalk nafte na Svetu. Vsekakor pa bo tudi po takšni akciji »omejevanja škode« Mohamedu bin Salmanu zelo težko igrati vlogo »reformatorja«.

Ni pa seveda izključena niti možnost, da bo prav zaradi popravljanja svojega »ugleda« Mohamed bin Salman, ko bo kot vodja državne komisije za reformo tajnih služb (najverjetneje) opran vse krivde za umor, ubral drugačno in reformam naklonjeno smer v savdski zunanji in notranji politiki – da bi dokazal, kako s tem primerom ni imel nič. Vendar ni jasno, ali mu bo uspelo, saj je prič dogodka veliko. Res pa je, da so že začele umirati v »nepojasnjenih okoliščinah.«

Hašodžijeva zaročenka je sicer pred nekaj dnevi dodala, da je pripravljena sprejeti povabilo predsednika ZDA Donalda Trumpa, da ga obišče, če bo res dal "izviren prispevek" k razsvetljevanju usode njenega zaročenca. Da kakšnega večjega pretresa na mednarodnopolitični sceni ne bo, pa kažejo tudi prijazne besede ameriškega predsednika, ki je dejal, da je poteza Savdske Arabije, ki je priznala Hašodžijevo smrt, »prvi korak« v pravo smer. Vprašan, ali se mu zdi savdska razlaga dogodkov »kredibilna« pa je odgovoril, da »tako misli.«

K temu je očitno pripomogel tudi obisk ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea pri savdskem kralju Salmanu. Nekoliko že dementen kralj naj bi prav zaradi zadnjih dogodkov v svoje roke znova prevel nekatere odločitve, ki jih je prej prepustil kronskemu princu Mohamedu bin Salmanu.

Turški preiskovalci pa medtem nadaljujejo z iskanjem ostankov Hašodžijevega trupla. Iščejo jih v »beograjskem gozdu« blizu Istanbula in blizu mesta Jalova (Yalova) ob Marmarskem morju. V ti dve smeri naj bi se namreč odpeljala dva črna kombija iz savdskega konzulata.