Svetovni mediji so navdušeni nad nenavadnim penzionom za pse v - zaporu

Novica o zavetišču za pse v srbskem Kazensko-popravnem zavodu (KPZ) Sremska Mitrovica je zahvaljujoč svetovnim tiskanim medijem precej hitro obšla svet.

Novico o "nenavadnem penzionu za potepuške pse" je prva objavila informacijska služba mesta Sremska Mitrovica. Nato so New York Times, The State, Daily Mail, bolgarska tiskovna agencija BTA in številni drugi mediji poročali o nenavadnem mestu, kjer potepuški psi niso več lačni in ne žejni, kjer imajo streho nad glavo in jim ni mrzlo, ter (kar je najbolj pomembno) se lahko zanesejo na skrb in ljubezen ljudi, ki so jim edina tolažba.

Zavetišče je bilo v KPZ-ju, ki je največja zaporna enota v Srbiji, odprto konec leta 2017 kot rezultat sodelovanja misije OVSE v Srbiji, nemške organizacije Help, mesta Sremska Mitrovica in vodstva zapora, poroča v svoji današnji izdaji časnik Blic in poudarja, da je glavni cilj tega projekta, da se zapornikom omogoči resocializacija med prestajanjem kazni prek druženja in dela s psi, obenem pa da se pomaga lokalnim oblastem, da varno preselijo potepuške pse z ulic v opremljen prostor, ki izpolnjuje vse standarde za nastanitev in bivanje psov.

Skupni imenovalec poročanja vseh svetovnih medijev o tem nenavadnem zavetišču je stavek, da so "zapornikom dnevi izpolnjeni z veselim bevskanjem in ljubeznijo psov...".

"Naredimo vse, kar po navadi počnemo tudi z našimi psi, ko smo doma. Delo z živalmi je čudovito, saj nam krajša čas, ko ga moramo prebiti za zapahi," se je izpovedal eden od zapornikov.

Bistvo tega projekta je, da zaporniki razvijejo empatijo skozi interakcijo z živalmi in se naučijo novih veščin, ki jim kasneje lahko koristijo v življenju. Projekt podpira Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki podpira reforme v Srbiji.

"To je velik korak naprej za Srbijo, ko gre za delo z zaporniki. Obstaja ogromen potencial in na nas je, da ga izkoristimo na najboljši možni način," je dejal direktor zapora Aleksandar Alimpić. Zavetišče so poimenovali optimistično, po letnemu času, ko se v naravi vse prebuja in brsti - Proleće (v prevodu: pomlad).

S psi se trenutno ukvarjajo le zaporniki, ki so obsojeni na milejše zaporne kazni zaradi manjših prekrškov in že imajo izkušnje s psi. Alimpić je za tiskovno agencijo AP izpostavil, da upravo zapora in njihove nove varovance - pse, šele čaka navajanje na delo tudi z zaporniki, ki so končali za rešetkami zaradi težjih kaznivih deliktov.

Zavetišče za pse se nahaja na pol odprtem prostoru, ima 42 boksov površine okoli 15 kvadratnih metrov in lahko sprejme 400 psov, saj se v enem skupnem prostoru lahko nahaja več psov, ki so rahločutne narave. Naloge zapornika so, da jih trenirajo, da se odzovejo in ubogajo osnovne ukaze, vse pa se dogaja pod nadzorom poklicnih trenerjev psov.

Zaporniki, udeleženi v projektu, bodo na koncu prejeli certifikate, ki jim bodo kasneje lahko pomagali pri iskanju zaposlitve v drugih zavetiščih ali psarnah.

Tako pazniki v zaporu kot zaporniki priznavajo, da so se zelo navezali na pse in da bi želeli, da bi si vsi dobili novi, topel in poln ljubezni dom.

Mesto Sremska Mitrovica in Zavod za izvrševanje kazenskih sankcij sta zelo zadovoljni s sodelovanjem in bosta še naprej delali na izboljšanju takega modela resocializacije zapornikov ter skrbi za potepuške pse. Sremska Mitrovica iz mestnega proračuna namenja sredstva za veterinarje, sterilizacijo, čipiranje, nabavo verižic, medtem ko za hrano skrbi KPZ.

Pobuda je bila sprožena že leta 2016, da bi projekt ponovno oživili novembra lani, od marca pa je v ta program vključeno še več psov. Zavetišče po opravljenem "tečaju" ponuja pse Mitrovčanom v posvojitev, ki so se na pobudo že odzvali in nekaj psov odpeljali k sebi domov, toda najbolj zanimiv primer je, ko je soproga enega od zapornikov, ki je dresiral enega od psov in se nanj zelo navezal, prav tega štirinožca odpeljala domov, da bi tam počakal na svojega prijatelja, ko bo "odslužil" kazen.

"Pse ni težko učiti. Morda jim je prvega dne težje se naučiti, da morajo biti na vrvici, ampak skupaj z nami vse to dojamejo in to zelo hitro, vse ostalo pa pride samo od sebe... Delo s psi mi veliko pomeni. Naučimo jih, da so vedno poleg noge, da ubogajo ukaz 'lezi', 'sedi', 'daj tačko', 'prinesi žogico'...

Pse sem imel tudi doma in sem jih pogrešal v zaporu. Čas mi hitreje mine z njimi, imam neko obveznost in odgovornost. Pred nekaj dnevi je moja žena posvojila mešančko čivave, ki je bila že dolgo časa v zavetišču, je prišla sem med prvimi psi, bilo mi je hudo zanjo, ker je bila majhna, težka le kilogram in na ulici gotovo ne bi preživela. Imenoval sem jo Nada (upanje), vendar ji je moja žena dala novo ime, zato je zdaj Mimica. Upam, da bodo ljudje v vse večjem številu posvajali zapuščene pse, ker je tukaj veliko lepih in pametnih psov, vsak od njih pa si zasluži družino," je prepričan Radomir Đaković iz Novega sada, ki prestaja zaporno kazen na pol odprtem oddelku mitroviškega zapora.

"Mi smo tisti, ki opozorimo veterinarje, ko opazimo nekaj sumljivega glede psa, namreč da je morda bolan ali poškodovan. Psi k nam pridejo včasih v zelo težkem stanju, nekateri so ranjeni v prometnih nesrečah, drugi so bodisi pretepeni bodisi bolni, skoraj vsi pa so sestradani. Zanimivo je, da je med 'ulovljenimi' psi le malo takih, ki imajo čip. Tudi velik delež psov, ki so bili lastniški - ni bil čipiran, cepljenja pa so še redkejša. V zavetišču imamo tudi pse z rodovnikom, vendar so v večini mešančki. Tisti, ki so mirnejše narave, prijazni in niso nevarni za druge pse in ljudi, spravimo k dresuri v upanju, da bodo po tem dobili varen in stabilen dom", pravi višji zaporniški poveljnik Igor Pešić, ki že pet let dela v psarni, ki že 50 let obstaja v zaporu v Mitrovici, in je tudi sam odgovoren za pse v "Proleću".

Proces resocializacije se nanaša kako na zapornike tako tudi na pse, zato tudi psi morajo določeno obdobje bivati v zavetišču, dokler jim ne bodo našli nove lastnike ali pa jih vrnejo na ulice. Obsojenci, ki skrbijo za pse, za svoje delo prejemajo plačo, ker poleg sprehajanja, dresure oziroma učenja osnovnih ukazov, svoje varovance tudi hranijo in zanje na sploh skrbijo v vsakem oziru, kakor tudi za čiščenje boksov psov. Obsojenci niso bili naključno izbrani za to opravilo, vendar so prednost dobili tisti, ki so v "prejšnjem življenju" (na prostosti) že imeli pse ali psarne, ter imajo izkušnje pri tem delu.

Zavetišče trenutno gosti približno 260 potepuških psov, za katere skrbijo obsojenci, vendar kapacitete zavetišča dopuščajo, da se v njih nastani še enkrat toliko štirinožnih najboljših prijateljev ljudi. Zato si uprava Zavoda prizadeva, da v objekt, v katerem niso lačni, žejni in niso izpostavljeni surovim vremenskim pogojem - namesti čim več psov in jih tako zaščiti pred nevarnostmi ulice.

Zavetišče svojim živalskim stanovalcem ponuja vse potrebne pogoje, od veterinarjev do ljudi, ki jim nudijo pozornost in ljubezen, piše portal Mitrovica info.

"Upamo, da bo naša lokalna samouprava zgled drugim lokalnim samoupravam, ki imajo zmožnosti, da prevzamejo naš model, mi jim bomo zagotovo pomagali v tem," je dejal načelnik mestne uprave Sremske Mitrovice Miroslav Jokić. Ponosen je, ker je kaznilnica, ki se že od časov avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa nahaja na robu mesta, postala znana po tem, da je ena od treh v Evropi, ki ima zavetišče za pse.

KPZ Sremska Mitrovica, največji zapor na Balkanu ima tudi kmetijska zemljišča, ki jih obdelujejo zaporniki, pa tudi konjušnico, psarno... Zaporniki ne skrivajo, da jim je med vsemi ponujenimi aktivnostmi, trenutno najljubša skrb za njihove nove prijatelje - z ulic rešene potepuške pse.