REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako so Blinkna sprejeli na Kitajskem? Goli asfalt namesto rdeče preproge

Kako so Blinkna sprejeli na Kitajskem? Goli asfalt namesto rdeče preprogeGledalec: Blinknov obisk je bil ambiciozno zastavljen, a za Kitajce očitno povsem nepomemben. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriški državni sekretar Antony Blinken nima sreče s Kitajci.

Obsojen je na odstranjevanje madežev svojega, kot mnogi trdijo, dementnega šefa Josepha Bidna, ki si je drznil kitajskega predsednika celo dvakrat označiti za diktatorja.

Zdaj se je Blinken znova znašel na obisku na Kitajskem na misiji mehčanja odnosov med Washingtonom in Pekingom, in to v času, ko je ameriški Senat grozil s prepovedjo aplikacije TikTok, ki je v kitajski lasti in, kar je še huje, odobrava nov vojaški paket pomoč Tajvanu.

Zato je bila tudi dobrodošlica za Blinkna takšna, kot so odnosi med velesilama – hladna.

V Sloveniji so mediji sicer prikazali rožnato plat obiska in poudarjali, da so se odnosi med državama otoplili.

A po koncu sestanka je bilo jasno, da se to ni zgodilo, kajti Blinken je precej očitno zagrozil Kitajski, ker naj bi še naprej pomagala Rusiji.

Ko je Blinken prispel v Šanghaj, so analitiki napovedovali, da bo »trdno stal za ameriškimi interesi«, a se je izkazalo, da - ne glede na, za čem je stal, to zagotovo ni bila rdeča preproga, na kateri običajno sprejemajo pomembne tuje uradnike.

Pravzaprav je stal na golem asfaltu in v »odboru za dobrodošlico« dejansko ni bilo nobenega od prepoznavnih obrazov kitajske politike.

Enega najvišjih predstavnikov Bidnove administracije je pričakal kitajski politik srednjega ranga – direktor urada za zunanje zadeve šanghajske vlade Kong Fuan, kar je bil tudi »subtilen« znak Kitajcev, kaj si mislijo o Blinknovem obisku.

Nekoliko manj subtilna je bila ugotovitev kitajskega državnega medija Global Times, da »Kitajska nima velikih pričakovanj od Blinknovega obiska«.

Nekdanji odgovorni urednik tega časopisa Hu Šijin je bil skorajda brutalen – posmehoval se je Blinknu in njegov obisk označil za »molitveni«.

Za ameriškega državnega sekretarja je bil to nekakšen déjà vu, kajti nič bolje se mu ni godilo niti leta 2023, ko je po aferi o domnevno kitajskem vohunskem balonu prišel »zmehčat« kitajsko-ameriške odnose.

Pojavil se je video posnetek, kjer kitajski predsednik pred snidenjem z Blinknom sodelavce vpraša, »kdaj bo (Blinken) odšel?«, nato dobi odgovor, da »še danes zvečer«. Potem pa Ši pristavi: »Dobro!«

Že tedaj so ga sprejeli brez rož in rdeče preproge, številni analitiki pa so to scenografijo, oziroma pomanjkanje scenografije, ocenili kot del načrta Pekinga, da »diplomatsko poniža Blinkna«.

Kako uspešen je bil ta načrt, se je pokazalo tudi ob predvajanju posnetkov srečanja Blinkna s kitajskim voditeljem. Uradniki sedijo za dvema dolgima mizama, Blinken pa kot šolar z zvezkom posluša predstavitev Ši Džinpinga, ki sedi na čelu.

Še več, pojavil se je video posnetek (tvit spodaj), kjer kitajski predsednik pred snidenjem z Blinknom sodelavce vpraša, »kdaj bo (Blinken) odšel?«, nato dobi odgovor, da »še danes zvečer«.

Potem Ši zadovoljno pristavi: »Dobro!«

Ameriški mediji seveda skušajo prikriti hladen sprejem svojega »najvišjega« diplomata, zato New York Times podaja idilično sliko sredinega večernega prizora, ko je Blinken »od strani navijal na košarkarski tekmi v Šanghaju, četrtek pa preživel v klepetu s študenti v kampusu univerze New York v Šanghaju in srečanju z ameriškimi lastniki podjetij.«

To bi bil lepo zapolnjen čas, če bi Blinken prišel kot turist.

Toda ker je na Kitajsko prišel kot uradni predstavnik Washingtona, ki se poskuša uveljaviti kot najmočnejša svetovna sila, Kitajsko pa razglaša za svojega strateškega sovražnika, je jasno, da na tem obisku marsikaj »škripa« in da je vprašanje, ali so potni stroški, ki jih bo Blinken prejel po tem potovanju, res zasluženi.

Mesto v loži, iz katere je spremljal zadevno košarkarsko tekmo – po vsem sodeč bo največ, kar je Blinknu uspelo »iztržiti« od svojega drugega uradnega obiska Kitajske.

V petek je nato odpotoval tudi v Peking in se srečal s kolegom Wang Yijem, pa tudi s Šijem.

Analitiki napovedujejo, da bi se lahko razpoloženje Kitajcev celo »ohladilo«, saj je bilo vnaprej napovedano, da bo ameriški predstavnik kritiziral gostitelje zaradi domnevne prodaje orožja Rusiji.

In če bo še kakšna ohladitev – se napoved nadaljnjega razvoja kitajsko-ameriških odnosov glasi: bo šlo v totalni minus.

Mimogrede, Kitajci imajo navado povedati veliko brez veliko besed.

Nedavno so na primer z dobrodošlico nemškemu kanclerju Olafu Scholzu pokazali, da le ni tako dobrodošel.

Na letališču v mestu Chongqing, od koder je nemški kancler začel obisk Kitajske - med katerim se je srečal tudi s premierjem in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom - je Scholza pričakala peščica novinarjev in od uradnikov le podžupan mesta Hua Yuan, saj šef vodovoda in kanalizacije ni utegnil, kot je hudomušno zapisal eden od komentatorjev.

Kitajska družba je hierarhična in protokolarna, zato je gotovo, da tako »groba dobrodošlica« za oba visoka zahodna uradnika ni bila naključje, ampak zelo jasno sporočilo.

Lani je Peking enake signale pošiljal tudi šefici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, ki je na Kitajsko prispela »oklepajoč« se francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Rdeča preproga, vojaške parade in topovski streli na Trgu nebeškega miru so bili del scenografije ob prihodu Macrona, ki ga je na letališču osebno sprejel kitajski zunanji minister.

Njegova sopotnica von der Leynova je »končala« le pri ministru za ekologijo, namesto državniških časti pa je dobila možnost, da letališče zapusti z - rednega izhoda za navadne potnike.

Agresivna politika Zahoda do Kitajske ne dopušča veliko presenečenj – zato ne bi bilo presenetljivo, če bi katerega od zahodnih uradnikov na enem od kitajskih letališč med uradnim obiskom pričakal morda le hotelski voznik, ali pa vsaj vratar kakšne ustanove.

Morda to ne bi bilo običajno in v skladu s protokolom - vendar bi bilo zelo razložljivo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek