Padec lire zrušil tudi vrednosti pesa in randa

Vse ostrejši spor ZDA in Turčije ter uvedba 50 odstotnih ameriških carin na turško jeklo ter 20 odstotnih na aluminij je sprožila velik padec turške lire, to pa je za seboj potegnilo tudi padec nekaterih drugih valut trgov v razvoju – predvsem padec mehiškega pesa in južnoafriškega randa,, kot ugotavlja Bloomberg. Lira je tako že izgubila tretjino vrednosti, kljub pozivom predsednika Tayyipa Erdogana, da naj ljudje prodajajo zahodne valute, da bi tako ohranili vrednost lire.

Indeks trgov v razvoju MSCI je padel na najnižje vrednosti v več kot letu dni. Predvsem zato, ker turški predsednik ne kaže znakov popuščanja.

ZDA od Turčije zahtevajo da izpusti na prostost pastorja, ki je aretiran zaradi domnevne pomoči pučistom, prav tako pa zahtevajo tudi da Turčija ne kupi ruskih protiletalskih raket S-400. V nasprotnem Turčiji grozijo še hujše sankcije.

Ameriški senat že obravnava zakonodajo, ki bo Turčiji onemogočila prevzem sicer večinoma že plačanih ameriških vojaških letal F-35. Po drugi strani Turčija, očitno zaman, od ZDA zahteva izročitev Muhammeda Fethullaha Gülena, po navedbah turških oblasti glavnega organizatorja puča leta 2016.

padec.jpg

Južnoafriški rand je v enem dnevu na koncu padel za 1,7 odstotka, vendar je v nekem trenutku izgubil tudi 9,4 odstotke vrednosti. Tudi mehiški peso je izgubil 1.2 odstotka vrednosti. Vse to je vplivalo tudi na padec vrednosti na azijskih trgih.

Turška centralna banka je sicer po zvišanju ameriških carin na uvoz jekla in aluminija iz Turčije, ki mu je sledil velik padec vrednosti turške lire, pripravljena sprejeti "vse potrebne ukrepe" za zagotovitev finančne stabilnosti. Kot so sporočili iz banke, bodo bankam zagotovili ustrezno likvidnost.

"Centralna banka bo podrobno spremljala stanje na trgu in oblikovanje cen ter sprejela vse potrebne ukrepe, če se bo to izkazalo za nujno," so sporočili iz banke. Revidirali so tudi ustreznost zahtevanih likvidnostnih rezerv bank.

Po navedbah AFP bo centralna banka finančni sistem oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata.

Z višjimi carinami želi ameriški predsednik Donald Trump pritisniti na Ankaro, ki ima že tako gospodarske težave. 

Gre za dodatne sankcije zaradi spora glede ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu. Pred tem so ZDA 1. avgusta že uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, v petek pa je ameriški predsednik Trump za Turčijo napovedal še podvojitev dosedanjih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA.

evro.jpg

Turčija je že v petek opozorila, da bo edini rezultat zvišanja carin "škoda v odnosih med državama kot zaveznicama". Z zunanjega ministrstva so napovedali odgovor na te ukrepe proti Turčiji in ocenili, da so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Zaradi napovedanega zvišanja carin se je Turčija, ki je pod vse bolj avtoritarno vlado Recepa Tayyipa Erdogana že tako v težavah, znašla pod še večjim pritiskom finančnih trgov. Turška lira je tako že v petek padla na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom, do danes pa se je njena vrednost še dodatno znižala.

Erdogan je sicer v nedeljo dejal, da je bil padec vrednosti turške lire politična zarota. Napovedal je, da bo Turčija poiskala nove trge in nove zaveznike. Turčija, sicer formalno še vedno članica zveze NATO se sicer že nekaj let vse bolj približuje Rusiji in Kitajski.