Turčija pod vse večjim pritiskom trgov

Turčija je pod vse večjim pritiskom finančnih trgov. Turška lira je tako v današnjem trgovanju padla na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom. Prvič v zgodovini je tečaj presegel raven šestih lir za evro, v primerjavi z evrom pa se je dvignil do 6,6 lire za evro. Letos je tako turška valuta izgubila že skoraj tretjino vrednosti.

Zaupanje valutnih trgov v Turčijo so v zadnjih mesecih zamajale tako skrbi glede ekonomske in denarne politike v državi, ki ji vse bolj avtoritarno vlada predsednik Recep Tayyip Erdogan, kot tudi spor med Turčijo in ZDA.

Najmočnejša svetovna država in njena partnerica v zvezi Nato sta se v minulih tednih zapletli v resen spor, ker Turčija še ni odstopila od pregona ameriškega pastorja Andrewa Brunsona. Za zdaj sta si izmenjala bolj simbolične sankcije, a analitiki se bojijo, da bi se lahko napetosti prenesle tudi na gospodarstvo.

turski_denar_lira1.jpg

Po drugi strani pa so trgi vse bolj zaskrbljeni nad gospodarskim dogajanjem v 80-milijonski državi na prehodu med Evropo in Azijo. Turčija je sicer v zadnjih dveh desetletjih z določenimi presledki beležila hitro gospodarsko rast in je veljala za neke vrste gospodarskega tigra na Bosporju, a v zadnjem času analitike skrbi visoka inflacija, ki dosega 16 odstotkov.

Od turške centralne banke trgi pričakujejo dvig obrestnih mer, da bi zadušila inflacijske pritiske, ki jih padanje vrednosti valute še krepi. Turčija namreč ustvarja precejšen primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, saj bistveno več uvaža kot izvaža. V gospodarstvu naj bi bilo še nekaj drugih neravnovesij.

Vendar pa se Erdogan, ki skupaj s političnimi somišljeniki od neuspelega poskusa državnega udara v letu 2016 politično še bolj izrazito vpliva na praktično vse dele družbe, temu upira, saj se razglaša za naravnega nasprotnika visokih obrestnih mer.

Turčija je zaradi slabega plačilnobilančnega položaja in visokega zunanjega dolga zelo izpostavljena razmeram na trgih, odvisna pa je tudi od zaupanja tujih investitorjev, ki so v zadnjih desetletjih tam veliko vlagali.

Erdogan, ki je nedavno za finančnega ministra imenoval svojega zeta, je po poročanju tujih tiskovnih agencij v noči s četrtka na danes državljane pozval, naj ne nasedajo na orkestrirane tuje kampanje proti Turčiji. "Če imajo oni dolarje, imamo mi naše ljudstvo, naš prav in Alaha," je zatrdil.

Prav danes naj bi finančni minister Berat Albyrak predstavil načrt za "nov ekonomski model Turčije". Že pred dnevi je sicer Erdogan napoved gospodarski obrat stran od Zahoda in v smer Rusije in Kitajske.

A dogajanje v Turčiji že bremeni tudi delnice nekaterih evropskih bank, ki so močneje izpostavljene do Turčije. Nadzorniki v okviru enotnega nadzornega mehanizma v evrskem območju pri Evropski centralni banki so namreč po pisanju britanskega poslovnega časnika Financial Times te dni začeli podrobneje opazovati potencialna tveganja zaradi Turčije za evrske banke.

Za zdaj naj razmere ne bi bile kritične, med najbolj izpostavljenimi pa naj bi bile italijanska skupina Unicredit, španska BBVA in francoska BNP Paribas. V celoti gledano so po podatkih Banke za mednarodne poravnave v Baslu najbolj izpostavljene španske banke, sledile naj bi francoske, italijanske, britanske, ameriške in nemške. Skupna mednarodna izpostavljenost do Turčije naj bi dosegla skoraj 265 milijard dolarjev.