Bo Rusija v Črni gori smrtno ranila zvezo NATO?

Ameriški predsednik je po vrnitvi iz srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Helsinkih na televiziji Fox News podal nekaj presenetljivih izjav na račun Črne gore, najnovejše in najmanjše članice zveze NATO z okoli 2000 vojaki. Tam naj bi namreč po njegovem prepričanju živeli »agresivni ljudje«, ki bi lahko NATO hitro spravili v tretjo svetovno vojno. Izjave so osupnile marsikoga.

Vendar pa nekatere zadeve kažejo, da bi se lahko za temi besedami skrivalo še kaj več. Črna gora je veljala (skupaj s Srbijo) za tradicionalnega zaveznika Rusije. Vendar je po odhodu iz ZRJ in SCG hitro spremenila politično usmeritev. Je članica zveze NATO, v vojaško zvezo je vstopila ob nasprotovanju večine prebivalstva, priznala je Kosovo, na njenem ozemlju živi tretjina Srbov, ki so brez pomembnih manjšinskih pravic, njeni odnosi z Rusijo so zelo slabi, od lani pa proti nekaterim ruskim in srbskim državljanom v Črni gori poteka tudi proces zaradi domnevne vpletenosti v organizacijo »državnega udara«.

V Rusiji, pa tudi v Srbiji, ki meji na Črno goro, s katero je bila dolga leta tesno povezana, politiko Črne gore razumejo kot resno, dobesedno zgodovinsko izdajo, kljub temu, da državi formalno sicer "prijateljsko" sodelujeta.

Visoki predstavniki srbske pravoslavne cerkve položaj Srbov v Črni gori – kjer jim je prepovedana uporaba lastnega jezika – primerjajo celo s položajem Srbov v ustaški NDH.

V zadnjem času se odnosi med Srbijo in Črno goro še dodatno zaostrujejo, ker se Srbija trudi doseči nepovratnost odcepitve celotnega Kosova, obenem pa je Črna gora na Kosovo, v okviru misije NATO poslala tri svoje častnike, kar je bila znova resna žalitev za Srbijo. Odprta so tudi vprašanja državljanstev, zaščite srbske manjšine in podobno. Srbija različne udarce Črne gore zaradi svoje želje po priključitvi EU relativno pasivno sprejema in čaka, vendar te zadeve očitno še niso rešene. Vsaka sila povzroči nasprotno silo, to pa velja tudi za Balkan. Vendar pa se regionalna razmerja – vključno s položajem Makedonije, ki se približuje zvezi NATO – hitro spreminjajo Srbiji v škodo.

crnagorapadalci.jpg

V časniku Foreign Affairs so zato analizirali razmerje moči v tem delu Evrope in poskusili ugotoviti, kako bi se zaradi politike predsednika ZDA Donalda Trumpa odzval NATO, če bi se Črna gora znašla pod neposrednim udarom - Rusije. 

Rezultati analize za NATO niso ugodni. Kot piše Jeffrey A. Stacey v Foreign Policy je Rusija v zadnjih letih večkrat prekosila Zahod. Moskva je izkoristila svoje spretnosti v boju s pomočjo informacij in s »hibridno vojno«, s pomočjo uporabe diplomacije, medijev in celo vmešavanja v volilne procese.

V tem smislu je Rusija prevzela tudi nadzor nad deli Gruzije in Ukrajine ter geopolitično udarila po ZDA »iz več smeri.« Avtor pa pri tem nekoliko zanemari dejstvo, da se je vse to zgodil po letu 1999, ko je zveza NATO najprej brez dovoljenja VS OZN intervenirala proti ZRJ in dosegla de facto odcepitev dela ozemlja Srbije, kar je imelo neposreden vpliv na poznejše podobno ravnanje Rusije.

Po oceni avtorja Rusija danes sicer ni tako geopolitično močna kot nekdanja Sovjetska zveza, toda »zahvaljujoč strateškemu razmišljanju Vladimirja Putina« redno prevladuje pri reševanju globalnih vprašanj.

Zahod najbolj skrbi, da bi neki »državni udar«, zaradi stalne tekme Rusije in zahodnih držav v tej regiji, lahko prizadel Balkan. Po oceni avtorja »nihče ne ve, kaj sta se Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump dogovorila na njunem dveurnem sestanku v Helsinkih v začetku tega meseca.« Poleg vmešavanja v ameriške volitve je verjetneje, da sta se »pogovarjala o NATO-u, Krimu in Ukrajini – in da je Putin dobil to, kar je želel od Trumpa.«

crnagorapadalci2.jpg

»Oborožena ruska intervencija v Črni gori – ki bi vključevala hibridno in tradicionalno vojno – bi dala Trumpu priložnost, da pokaže, kako prav je imel pri svojih izjavah za Fox News. Zaveznikom v zvezi NATO bi lahko rekel, da ne bo spoštoval člena 5. pogodbe o NATO in da se ne bo pridružil zaveznikom, ki bi želeli pomagati Črni gori,« ocenjuje analitik.

Brez ameriškega sodelovanja v operaciji »odzivnih sil« zveze NATO – multinacionalne vojaške organizacije, ki je predvidena za hitre intervencije – bi Evropa najverjetneje odstopila od poskusa vojaškega odziva in ne bi odgovorila na vojaški napad Rusije.

Pri tem do ruskega napada najverjetneje ne bi prišlo s pomočjo kopenskih sil, ki bi morale prečkati več držav, ki so zaveznice zahoda, pač pa bi do takšnega napada najverjetneje prišlo preko morja in zraka.

»Takšen scenarij bi smrtno ranil NATO in nepopravljivo razdelil zavezništvo. Rusija je že poskusila izvesti državni udar v Črni gori, da bi državi preprečila, da se pridruži zvezi NATO, razvoj dogodkov v Makedoniji pa je pokazal, da so bili agenti FSB – nasledniku KGB – poslani v to državo, da bi tukaj povzročili upor, pa tudi v Grčiji, kjer sta bila dva ruska diplomata pravkar izgnana zaradi vzpodbujanja nasprotovanja Grkov dogovorom z Makedonijo, po katerem bi spremenili ime Makedonije in s tem končali dolgoletni spor.«

bolgarskipadalec.jpg

In čeprav Rusija nikoli ne bo napadla zahoda neposredno – to kaže tudi več sto ubitih ruskih najemniških vojakov v Siriji – »ji tega pravzaprav sploh ni treba storiti.«

»Rusija lahko smrtno rani NATO, ne da se sploh neposredno sooči z njim. Ne samo, da FSB in GRU vse bolj intenzivno ciljajo Balkan, pač pa je Rusija na zahodno mejo sedaj pripeljala tudi večino svojih najbolj učinkovitih vojaških sil. Črna gora pa je najnovejša in na številne načine najbolj slaba članica zveze NATO. Potem, ko je postala neodvisna leta 2006 (po odhodu iz Skupnosti Srbije in Črne gore, ki je bila prej Zvezna republika Jugoslavija) ima zgolj okoli 630 000 prebivalcev.

Leta 1999 je bila bombardirana s strani zveze NATO, vendar je že tedaj vodila bolj do zahoda naklonjeno politiko in ni bila tako na udaru, kot je bila Srbija. V NATO je vstopila z odločitvijo večine parlamentarnih strank, saj bi na referendumu večina ljudi najverjetneje glasovala proti. Že pred vstopom v NATO pa je Črna gora prispevala nadpovprečno število svojih vojakov v misije zveze NATO v Afganistanu. Na zahtevo Washingtona je število svojih vojakov leta 2017 še povečala.

Ob vstopu v NATO je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da je Črna gora »ignorirala glas razuma in vesti« in da si Rusija pridržuje pravico do korakov, ki "bodo zaščitili naše interese in nacionalno varnost.« Kmalu zatem je Rusija prepovedala uvoz črnogorskih vin in ruskim državljanom odsvetovala potovanja v to državo, medem,ko je ruski predsednik zagrozil s »povračilnimi ukrepi.«

Črna gora pa po drugi strani obtožuje Rusijo, da je odgovorna za izvedbo državnega udara proti sedanjemu in »večnemu« predsedniku Milu Djukanoviću, ki v državi vlada (na različnih položajih) še od časov socializma. V Črni gori so prepričani, da je na dan volitev oktobra 2016 14 oseb – državljanov Rusije in Srbije, med njimi pa sta tudi dva pripadnika ruske vojaške tajne službe GRU – načrtovali napad na državne zgradbe, da bi ubili Djukanovića. Opazovalcem tudi ni ušlo, da je ob obisku v Bruslju ameriški predsednik Donald Trump zelo grobo odrinil sedanjega predsednika črnogorske vlade Duška Markovića.

crnogorackosovo.jpg

Črna gora je članica OVSE in Sveta Evrope in je pred vstopom v EU. Hkrati pa si v Moskvi ne želijo, da bi se ob njeni »bližnji tujini« širil pas držav, ki pripadajo zahodnemu zavezništvu. Avtor opozarja tudi na dejstvo, da je Rusija ob koncu leta 1999 že pokazala, da se zna hitro odzvati, saj je tedaj, ob koncu vojne na Kosovu, hitro poslala svoje vojaške sile iz Bosne na Kosovo, da so še pred zahodnimi vojaki zasedle ključno letališče v Prištini. Ob tem je skorajda prišlo do spopada med britanskimi in ruskimi vojaki.

K vsemu temu je treba dodati še različne izjave Donalda Trumpa, s katerimi je neprestano kritiziral zvezo NATO in s tem vzbujal nelagodje pri zaveznikih, ki niso prepričani, da bi v primeru resne konfrontacije NATO res predstavljal učinkovito obrambo pred napadom.

»Trumpove besede v najboljšem primeru služijo k slabitvi zavezništva in dajejo Rusiji novo možnost destabilizacije najnovejšega člana zveze NATO, hkrati pa povečujejo nevarnost, da pride do konflikta na Balkanu. V najslabšem primeru pa te besede odražajo poglede samega Putina in vzbujajo resne skrbi, da sta oba predsednika glede Črne gore prišla do nekakšnega sporazuma. Če NATO ne bo pripravljen, da se nevarnosti zoperstavi vojaško, bi ruski napad na Črno goro v neposredni posledici pomenil dejanski konec najmočnejšega vojaškega zavezništva na svetu,« sklene Jeffrey A. Stacey.

fsu-agenti.jpg

Če bo do tega res prišlo ali ne, v tem trenutku ni jasno. Vendar je precej elementov analize v svojih glavnih predpostavkah zelo točnih. Črna gora, ki na severozahodu meji na Republiko srbsko, na severovzhodu na Srbijo, ki ima morsko mejo z do Rusije pozitivno naravnane Italije in na jugozahodu meji na notranje razcepljeno Makedonijo ter prometno izolirano Kosovo in Albanijo, hkrati pa ima veliko srbsko manjšino, katere prihodnost je v tej državi brez jasne perspektive (ker se spreminja v »trajno manjšino« in »večno opozicijo« brez najmanjše možnosti sodelovanja v vladi), bi se lahko res zelo hitro spremenila v nov »sod sodnika« na Balkanu.

Ker so tudi napade NATO na ZRJ leta 1999 v več kot 90 odstotkih izvajale sile ZDA, bi se NATO brez podpore ZDA v Črni gori zagotovo znašel v resnih težavah. V takšnih okoliščinah pa morda ne bi bilo mogoče izključiti niti omejene intervencije Srbije vsaj na severnem, s Srbi poseljenem delu Kosova in morda celo na severu Črne gore.

Kaj takega v okviru pravil povojne evropske ureditve ne bi bilo mogoče, toda ker so zahodne države z pristankom na enostransko odcepitev Kosova ta pravila že učinkovito in morda nepovratno prekršila, so tudi številne druge meje v tem delu sveta, kot kažeta tudi primera Gruzije in Ukrajine, postale zelo vprašljive. Edini resen magnet za te države, ki bi lahko preprečil nadaljevanje konfliktov, je zato integracija držav "jugozahodne Evrope" v EU - ta proces pa v zadnjih letih poteka vse počasneje.