REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

Po plazu kritik Trump spravljiv, Nato brez novih zavez

Po plazu kritik Trump spravljiv, Nato brez novih zavez

Buren vrh zveze Nato, ki je minil v znamenju grobih kritik ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi preskromnih obrambnih proračunov preostalih zaveznic, se je končal spravljivo. Trump je na koncu zatrdil, da verjame v Nato, kjer izpostavljajo novo zavedanje o nujnosti krepitve obrambnih izdatkov, a konkretnih novih obrambnih zavez ni.

"Hvala, Nato!" se glasi Trumpovo slovo na Twitterju po dvodnevnem vrhu v Bruslju, ki so ga zaznamovale njegove grobe kritike zaveznic, zlasti Nemčije, zaradi preveč bornih obrambnih proračunov.

Ob koncu vrha je ameriški predsednik sklical tudi nepričakovano novinarsko konferenco, ki je bila podobna gledališki predstavi. Dvorana je bila zatemnjena, oder in na njem glavni igralec Trump pa osvetljena, kot v teatru.

Ob koncu vrha je ameriški predsednik sklical tudi nepričakovano novinarsko konferenco, ki je bila podobna gledališki predstavi. Dvorana je bila zatemnjena, oder in na njem glavni igralec Trump pa osvetljena, kot v teatru.

"Verjamem v Nato," je zatrdil Trump in ocenil, da je zavezništvo "zdaj precej močnejše kot pred dvema dnevoma". "Odnos do ZDA ni bil pošten, a sedaj je," je dodal, saj da so zaveznice obljubile, da bodo za obrambo namenile več in hitreje.

Le nekaj ur pred tem so medijsko središče razburkale neuradne informacije, da je Trump zagrozil z odhodom ZDA iz Nata, če ne bodo zaveznice takoj povečale obrambnih proračunov. Več virov je te navedbe takoj zanikalo, a dvom je bil zasajen.

Nekateri neuradni viri so pozneje pojasnili, da je bilo vse skupaj "na meji". Da je Trump v nepričakovani tiradi o obrambnih izdatkih v razpravi, ki je bila sicer posvečena Ukrajini in Gruziji, začel groziti, a da besed o izstopu ZDA iz zavezništva ni izrekel.

Na vprašanje, ali bodo ZDA odšle iz Nata in ali to lahko stori brez pristanka kongresa, je Trump nato na novinarski konferenci odgovoril, da verjetno lahko, a da to ni potrebno. Vrh Nata je opisal kot "fantastičen".

V odgovoru na vprašanje hrvaškega novinarja, ali je mogoče verjeti njegovim besedam in ali ne bo tvital drugače, ko se bo vkrcal na letalo, je najprej čestital Hrvaški za zmago v polfinalu svetovnega nogometnega prvenstva, nato pa je zatrdil, da ne, saj je zelo konsistenten.

Njegova novinarska konferenca je bila res prava predstava. Trump je sam dodeljeval vprašanja in tudi zelo neposredno komuniciral z novinarji. Nekateri so njegov nastop opisali kot zabaven. Odgovarjal je novinarjem z vsega sveta na vprašanja o zelo različnih temah.

Njegova novinarska konferenca je bila res prava predstava. Trump je sam dodeljeval vprašanja in tudi zelo neposredno komuniciral z novinarji. Nekateri so njegov nastop opisali kot zabaven. Odgovarjal je novinarjem z vsega sveta na vprašanja o zelo različnih temah.

Zahteve po zvišanju cilja za obrambne izdatke z dogovorjenih dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) na štiri odstotke, ki jo je izpostavil v sredo na zasedanju, danes na novinarski konferenci ni več izpostavljal.

Kljub spravljivemu koncu pa Trumpove kritike še odmevajo. V sredo zvečer jih je sam strnil v tvit: "Kaj nam bo Nato, če Nemčija plačuje Rusiji milijarde dolarjev za plin in energijo? Zakaj le pet od 29 držav izpolnjuje zaveze? ZDA plačujejo za zaščito Evrope, potem izgubijo milijarde pri trgovini. Dva odstotka BDP je treba plačati takoj, ne do leta 2025."

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po burnem vrhu poudaril, da so vse zaveznice zelo jasno slišale Trumpovo sporočilo, da je po iskreni razpravi o pravični delitvi bremen Nato močnejši in da je ta okrepila zavedanje o nujnosti krepitve obrambnih izdatkov.

Ob tem je znova spomnil, da je Nato doslej peti člen o skupni obrambi, ki v primeru napada na eno članico vse zavezuje k pomoči napadeni zaveznici, sprožil le enkrat: po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA.

Preostali voditelji z nemško kanclerko Angelo Merkel na čelu se s Trumpom po neuradnih navedbah niso želeli prepirati, temveč so umirjali žogico.

Zaveznice so se pred leti zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju dveh odstotkov BDP za obrambo. Letos naj bi ta cilj doseglo osem držav, do leta 2024 pa sedemnajst. Slovenija je z enim odstotkom med najslabšimi.

Zaveznice so se pred leti zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju dveh odstotkov BDP za obrambo. Letos naj bi ta cilj doseglo osem držav, do leta 2024 pa sedemnajst. Slovenija je z enim odstotkom med najslabšimi.

Slovenski premier Miro Cerar je v povezavi s tem znova spomnil, da se zaradi visoko nadpovprečne gospodarske rasti znatno nominalno povečevanje sredstev ne pozna v odstotkih. Izpostavil je, da bo Slovenija do leta 2023 za obrambno sposobnost namenila 60 odstotkov več kot leta 2017.

Slovenija sicer danes po Cerarjevih besedah ni obljubila nič več kot v preteklosti: "Naše zaveze ostajajo iste kot doslej. Smo racionalni in zanesljivi. Obljubljamo, koliko realno zmoremo."

Ob tem je ponovil, da se bo treba v prihodnjih letih še bolj potruditi za uresničitev cilja dveh odstotkov BDP. "K temu smo se vsi zavezali in to igro moramo odigrati pošteno," je izpostavil, a zatrdil, da voditelji, niti on osebno, danes niso dali nikakršnih novih konkretnih zavez.

O Trumpovem pozivu k zvišanju cilja za obrambne izdatke na štiri odstotke BDP pa je Cerar dejal, da je to le ideja, ne pa zavezujoči cilj. Priznava sicer, da bi bilo seveda za Nato dobro, če bi lahko za obrambo namenjali štiri odstotke, a da je to nek višji, idealen cilj.

Po vrsti odločitev za krepitev pripravljenosti na varnostne izzive, ki jih je zavezništvo sprejelo v sredo, so danes voditelji med drugim potrdili še podaljšanje finančne pomoči afganistanskim varnostnim silam do leta 2024.

Po vrsti odločitev za krepitev pripravljenosti na varnostne izzive, ki jih je zavezništvo sprejelo v sredo, so danes voditelji med drugim potrdili še podaljšanje finančne pomoči afganistanskim varnostnim silam do leta 2024.

Cerarja sta v Bruslju spremljala zunanji minister Karl Erjavec in obrambna ministrica Andreja Katič, ki je danes ob robu vrha podpisala memorandum glede večnacionalnega sodelovanja za zagotavljanje ključnega streliva za kopensko bojevanje.

Prav tako je premierja v Bruslju spremljala partnerica Mojca Stropnik, ki se je skupaj z ameriško prvo damo Melanio Trump in nekaterimi drugimi soprogami udeležila programa za partnerje voditeljev.

Cerar je povedal, da sta se s partnerico tudi tokrat pogovarjala z Melanio Trump, in izpostavil: "Lahko smo ponosni, da imamo prvo damo ZDA iz Slovenije, ki ni pozabila slovensko. Nasprotno, zelo dobro govori in vedno je vesela, ko se pogovarjamo o naši domovini."