NATO zaradi Trumpa sklical izredno zasedanje

Po kaotičnem sestanku na vrhu zveze NATO v Bruslju so na dan pricurljale nove podrobnosti o tem sestanku. Donald Trump je na sestanku zahteval povečanje izdatkov za obrambo na štiri odstotke, o čemer smo že poročali, torej kot v času hladne vojne. Prekršil je tudi protokol in povzročil, da so morali prisotni spremeniti format zasedanja.

V četrtek so namreč člani zveze NATO zaradi ostrih besed Donalda Trumpa na račun nemške kanclerke Angele Merkel in zahtev po povečanju stroškov izvedli celo nujno in »izredno zasedanje.« Pri tem so prosili predstavnike Afganistana in Gruzije, ki niso članice, ampak opazovalci, da naj zapustijo prostor.

Donald Trump naj bi tudi prekršil diplomatski protokol, ko je nemško kanclerko poklical po imenu z »Angela« in ji dejal »Angela, moraš nekaj narediti glede tega.« Pri tem je mislil, da dogovore Nemčije z Rusijo glede Severnega toka 2, glede česar je Nemčijo ostro kritiziral že včeraj na srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Jensom Stoltenbergom.

»Njegov besednjak je bil danes veliko bolj oster. Najostrejše besede pa je usmeril proti nemški kanclerki, ki ji je dejal 'ti, Angela', je dogajanje opisal eden od prisotnih na sestanku.

Trump je tudi nenapovedano dal izjavo medijem in dejal, da bi bil »izjemno nesrečen«, če ostali predstavniki držav ne bi pristali na povečanje sredstev za obrambo, kar pa so se nato menda vendarle dogovorili. Dodal je še, da so imeli »zelo intenziven sestanek.«

Trump je že včeraj napadel Nemčijo, češ da s kupovanjem plina od Rusije spodkopuje smisel obstoja zveze NATO, ki naj bi bil oblikovan zaradi nasprotovanja Rusiji.

»Nemčija je popolnoma pod nadzorom Rusije, saj bodo dobili 60 do 70 odstotkov svoje energije od Rusije in novega plinovoda,« je dejal Donald Trump. Nemčijo je opisal kot nekakšno vazalno državo, ki ni samostojna, pač pa je zaradi energetske odvisnosti pod nadzorom Rusije.

Te ocene pa niso povsem točne. Kot je poročal BBC je res samo to, da Nemčija dobiva večino svojega plina – in ne energije – iz Rusije. Plin predstavlja le okoli 20 odstotkov energetske porabe Nemčije, 40 odstotkov energije proizvede s pomočjo premoga, 30 odstotkov so obnovljivi viri, manj kot 20 odstotkov energije predstavlja  plin, okoli 10 odstotkov nemške energije pa je iz jedrskih elektrarn.

Pri tem namerava Nemčija dolgoročno prenehati z uporabo jedrskih elektrarn in premoga, kar pomeni, da bo poraba plina tudi v prihodnje še naraščala. In zato bo Nemčija seveda – če bo želela čistejše okolje – tudi v prihodnje še bolj povezana z Rusijo, kot je danes.

Rusija trenutno oskrbuje Nemčijo z okoli 60 odstotki plina, ostalo pa Nemčija večinoma kupi od Norveške.

V prihodnje pa bi se ta delež Rusije lahko povečal tudi na 75 odstotkov – plina in ne vse energije. Nemčija tudi poudarja, da 9,5 milijard evrov vreden plinovod Severni tok 2 financirajo zasebna podjetja in da se za ta projekt ne porablja noben denar nemških davkoplačevalcev. Vendar pa je Donald Trump opozarjal, da je bil v ta projekt vključen nekdanji kancler in nekdanji vodja nemških socialdemokratov Gerhard Schroeder.