Evropski parlament uvaja »davek na povezave« in avtomatsko cenzuro vsebin

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) je potrdil sporna člena nove evropske direktive o avtorskih pravicah, ki bi lahko bistveno omejila svobodo izražanja na spletu v državah EU.

Za dogajanje v Evropskem parlamentu se pogosto zdi, da ne vpliva na življenje v državah EU, kjer je vse prepuščeno nacinalni zakonodaji. Vendar takšen videz vara. Prav te dni se je v Evropskem parlamentu zgodilo nekaj, kar lahko zelo vpliva na življenje vsakega uporabnika spleta v Sloveniji in Evropi. 

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) je namreč v sredo, 20. junija s tesno večino sprejel predlog nove evropske direktive o avtorskih pravicah, ki bi lahko uničil internet, kot ga poznamo danes. Bitka sicer še ni končana, saj mora ta predlog direktive oziroma »evropskega zakona« potrditi še celoten Evropski parlament. Omenjena direktiva vsebuje dva sporna člena. Člen 11 je dobil večino 13 poslancev (12 jih je bilo proti) člen 13 pa je bil izglasovan z 15 glasovi za in 10 glasovi proti. 

Predlog nove evropske direktive o avtorskih pravicah mora, preden lahko postane zakon, potrditi še vseh 28 držav članic EU na zasedanju, ki bo v Evropskem parlamentu. Glasovanje o zadevi bo najverjetneje potekalo enkrat v začetku prihodnjega meseca in najpozneje nekje dojanuarja leta 2019. Do tedaj bo seveda zelo pomembno o tem, kako mislijo o tej zelo sporni potezi glasovati poslanci EP, povprašati tudi vse »domače« poslance, ki so iz Slovenije poslani na svoje delo v Bruselj. 

Avtomatska »cenzura« vsebin na spletu

V čem je torej problem? Preprosto, predlog nove evropske direktive o avtorskih pravicah vsebuje sporna člena 11 in 13, ki lahko po prepričanju številnih največjih strokovnjakov za internet, med njimi tudi Vinta Cerfa, enega od očetov interneta in Tima Barnersa-Leea, avtorja protokola World Wide Web.

Člen 13 ponudnikom spletnih storitev (spletne strani, aplikacije, platforme) nalaga odgovornost, da začnejo uporabljati filtre, ki bi ob vsaki objavi uporabnikov preverjali, ali vsebina objave morda ne krši avtorskih pravic. Če bi se izkazalo, da jih, bi filter samodejno preprečil prikazovanje objave. Tak sistem že uporablja YouTube. 

Podjetje porabi na milijone dolarjev, drago programsko opremo in ob tem še vojsko zaposlenih, ki ločujejo »dovoljene« in »nedovoljene« vsebine. Velikokrat neuspešno. Po novi zakonodaji bi vsi i ponujajo take vsebine, zagotovo pa 20 odstotkov večjih ponudnikov potrebovali takšne drage rešitve. Manjši izdajatelji bi zato preprosto propadli.

To bi na vseh spletnih straneh, ki so dostopne v EU močno omejilo dostopnost fotografij, videoposnetkov, besedil, zvočnih posnetkov, objav in komentarjev na družbenih omrežjih, celo programske kode. Dosedanja direktiva je ponudnike ščitila, če so služili zgolj kot platforma za objave uporabnikov in niso sami objavljali zaščitenih vsebin. 

Člen 11 ob tem predvideva uveljavitev plačila neke vrste davka na spletne povezave (ki se je propadel že v Španiji), ki vodijo do avtorsko zaščitenih vsebin. Če bi nekdo na svoji spletni strani delil povezavo do novice, bi bil tisti, ki jo je objavil na svoji spletni strani, upravičen do denarnega nadomestila. Toda mnogi opozarjajo da Internet brez povezav ni internet. Takšna politika bi uničila predvsem male ponudnike vsebin, ki svoje informacije tako ali tako ponujajo brezplačno, dodatno pa bi utrdila položaj že tako največjih monopolistov na trgu, kot sta Google ali Facebook. 

Nekateri ocenjujejo, da gre za »evropsko vojno proti meme šalam«, ki bi lahko ogrozila prihodnost interneta, kot ga poznamo. Predlagani zakon o avtorskih pravicah namreč želi, da večje spletne strani, ki uporabljajo algoritme za prepoznavanje vsebin. To so lahko fotografija, glasba, video posnetki, tekst ali kode. S tem bi bili »cenzurirani« tudi vsi »remiksi« oziroma avtorsko zaščitene vsebine, ki se preko spleta pretakajo v živo (livestreaming), šaljive animirane GIF sličice in meme šale.

Naša prihodnost: zaton malih izdajateljev, v verige okovani splet?

Že letos aprila je predlogu direktive, ki bi močno omejila svobodo interneta v EU, v javnem pismu  opozorilo 169 evropskih akademikov. Evroposlance so pozvali, naj jo zavrnejo, ker je prost pretok informacij izrednega pomena za demokracijo. 

V Gizmondu so prepričani, da bo po tej spremembi zakonodaje »internet uničen ali okovan v verige.« Cory Doctorow, svetovalec fundacije za elektronsko svobodo (Electronic Freedom Foundation) je prepričan, da bo zakonodaja spletne ponudnike ki si ne bodo mogli privoščiti takšnih sistemov stala »stotine miljonov dolarjev« zaradi kazni in da bodo to preživela samo podjetja kot so Google ali Facebook.

Enako porazen učinek nabi imela obveznost »takse na hiperlinke« ali spletne povezave. Vsak ki bo citiral nek vir in omogočal povezavo do njega bo moral  za to plačati poseben davek oziroma licenčnino. Formalno naj bi to pomagalo ponudnikom informacij na spletu. Toda kaj predstavlja »povezavo« je nejasno in bodo o tem odločale države. To bi omogočilo politične pritiske in zlorabe. Velika podjetja se bodo temu lahko izognila, toda »če bo Facebook odločil, da mu ni všeč vaš poseben političen zorni kot, potem bo za vas veliko težje ustanoviti majhno platformo in izraziti svoje stališče preko nje,« opozarjajo v Gizmondu.

Na ta način bi bila na primer lahko »prepovedan« posnetek rojstnodnevne zabave, če bi se v ozadju nje slišala »avtorsko zaščitena« glasba z radija, če bi imeli na sliki »avtorsko zaščiteno« podobo nekega pevca na majici pa bi bi posnetek lahko prepovedan tudi zato. 

Politiki, ki jih je strah, da bi v javnost prišli kakšni neprijetni posnetki ali dokumenti, za katere bi vedeli, da se njihova objava pripravlja, bi lahko celo vnaprej vložili pritožbe na določene platforme, ki jih ne bi smele objaviti in tako nikoli ne bi dosegle javnosti. 

Odpor zoper to politiko se je začel tudi v Sloveniji. Slovensko peticijo lahko podpišete tukaj evropsko pa tukaj.