Udarec Sarajevu: Republika Srbska uvaja obmejno policijo

Slovenija je začela svojo pot kot samostojna država z aktom, ki je določil prevzem nadzora nad zunanjim mejah republike.

To je takoj sprožilo spor z zvezno vlado, intervencijo JLA in še marsikaj drugega, kar je na koncu privedlo do nastanka samostojne Slovenije.

Se nekaj podobnega pravkar dogaja v BiH? Povsem mogoče.

mejnapolicija1.jpg

Kajti Republika Srbska, ena od dveh entitet BiH je sedaj po podobnem receptu napovedala oblikovanje mejne službe, ki bo delovala na stiku meja Republike Srbske s sosednjimi državami, torej proti Hrvaški, Srbiji in Črni gori.

Ta bo seveda poskrbela tudi, da na meji s Srbijo Milorada Dodoka kakšni posebej zagnani »zvezni policisti« iz Sarajeva ne bi poskusili aretirati.

Sodišče BiH je namreč potem ko je sodilo po nezakonitih ukazih nemškega državljana Christiana Schmidta, ki ga zahodne države smatrajo za visokega predstavnika oziroma de facto gubernatorja BiH, Republika Srbska pa ne,  izdalo osrednji nalog za privedbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika ter predsednika vlade in parlamenta te entitete BiH, Radovana Viškovića in Nenada Stevandića.

Nejasno je tudi, kakšen bo odziv Sarajeva in ali bodo, ali bolje rečeno kdaj bodo pripadniki EUFOR-ja stopili na oder, da odigrajo vlogo JLA…

Republika Srbska sicer z vnovično vzpostavitvijo mejne policije v ničemer ne ogroža celovitosti Bosne in Hercegovine.

S tem ne ruši in ne krši Daytonskega sporazuma, temveč le zavrača pristojnosti, ki so ji naložene zunaj tega, kar je predvideno v Daytonu. To lahko moti le tiste, ki si želijo centralizirano BiH in izginotje RS.

Tako profesor na banjaluški pravni fakulteti in nekdanji član vrhovnega sodišča BiH ter akademik iz Republike Srbske Vitomir Popović tolmači napovedi, da bo RS oblikovala mejno policijo v skladu z Daytonskim mirovnim sporazumom in aneksom 2, na kar je opozoril predsednik Milorad Dodik.

Nazaj k daytonskim rešitvam

»Mejna policija ni predvidena neposredno z Daytonskim sporazumom in gre za nadzor RS in njenega ozemlja. Od leta 1996 do 2000 je nadzor meje Republike Srbske izvajala policija Republike Srbske, tako da to ni nekaj novega. Do prenosa pristojnosti in oblikovanja mejne policije na ravni BiH je prišlo šele v obdobju, ko je bil visoki predstavnik Wolfgang Petrič, ki je s svojo odločitvijo uvedel "državo" mejna služba BiH. To je torej obdobje, ko je bil namestnik visokega predstavnika Američan Jacques Klein.«

Seveda, dodaja Popović, Daytonski sporazum ne predvideva tudi številne druge vsiljene službe in institucije.

Gre tudi le za vrnitev pristojnosti, ki jih je Republika Srbska že imela, dodaja Popović in opozarja, da mejna policija nikoli ni bila pristojnost BiH.

»To sploh ni v nasprotju z Daytonskim sporazumom, saj po Daytonu ta del pristojnosti nikoli ni spadal v pristojnost BiH. Torej mejna policija in drugi organi, ki so bili pripeljani izven Daytona, nikoli niso spadali na raven skupnih institucij BiH v skladu s 3. točko 3. člena Ustave BiH,« ugotavlja Popović.

Kaj torej v praksi pomeni nastanek mejne policije RS?

»V praksi to pomeni, da se skupna policija, t. i. državna mejna policija, ki nadzoruje obmejni pas, umakne in mejo ponovno prevzame policija RS. Gre torej za pas med RS in zunanjimi mejami in ne za mejo proti Federaciji, ker tam ni meje, ampak razmejitvena črta. Zato se to nikakor ne nanaša na notranjost BiH,« pojasnjuje Popović.

Popović meni, da to ne sme biti ovira za Sarajevo ali kogar koli, ki spoštuje črko Daytona.

»S tem pa se postavlja pod vprašaj samo t.i. posredna obdavčitev, ki ni bila mišljena na ravni BiH, ampak da morata RS in Federacija BiH razporediti svoj delež tako, da ima RS obveznost da nameni eno tretjino sredstev za financiranje skupnih institucij. In uspeli so uvesti tako imenovane posredne davke na ravni BiH, iz katerih neposredno financirajo vračanje mednarodnih donacij, obveznosti in financiranje skupnih institucij, ostanek pa bi morali vračati v RS, a je ob tem nastal stalni problem izplačevanje obveznosti do RS,« pravi Popović.

Po drugi strani pa strokovnjak pravi, da je tovrstna odločitev RS neposreden udarec vsem, ki so težili k centralizaciji BiH in s tem uničenju Republike Srbske.

Dodik je dejal, da so oblikovali delovno skupino v zvezi s pripravo zakonov, ki bodo urejali delo mejne policije na ozemlju Republike srbske.

Dodik je še povedal, da bo pravni okvir, na katerem deluje delovna skupina, izključno v skladu z Daytonskim sporazumom in njegovim aneksom 2.

Vse skupaj pa je potebno opazovati tudi v luči geopolitičnih sprememb.

Umik ZDA iz Evrope, kar je nova smer ameriške politike, transakcijski način delovanja sedanjega ameriškega predsednika in sprejemanje sprememb meja v Ukrajini s strani ZDA odpira pot tudi za druge podobne spremembe - tudi na Balkanu.

Obsodba Milorada Dodika in njegovih sodelavcev bi zato lahko postala ena od najbolj usodnih obsodb v zgodovini...