Partner države iz črne kronike: Pravnomočno obsojeni lastnik Active Mihael Strmljan še naprej varuje državno premoženje!

Slovenija je država absurdov.

Država s posli varovanja državnega premoženja polni žepe tistih bogatašev, ki so bili že pravnomočno obsojeni - za oškodovanje državnih financ.

Medtem Ministrstvo za finance vztraja na uvajanju novih davkov -  na nepremičnine, podjetnike in izdelke, pijače..., država investira milijone v različne, tudi povsem propadle nepremičnine (spomnimo se na afero sodne stavbe na Litijski), za las pa smo se izognili tudi davkom na pse -  vse zato, da bi pobrala kar čim več denarja in premoženja.

Zato bi pričakoval, da dobro skrbi tudi za varovanje tega premoženja. 

A tu se skrbnost države očitno neha. Realnost je drugačna, saj se državno premoženje varuje na zelo sporen način - tudi s podjetji, katerih lastniki so bili pravnomočno obsojeni za gospodarski kriminal!

To najbolje razkriva znanega zgodba poslovneža  Mihaela Strmljana, lastnika Aktiva skupine, ki je bil leta 2021 na Managerjevi lestvici s 30 milijoni evrov premoženja razglašen za 85. najbogatejšega Slovenca.

Njegovo Skupino Aktiva sestavljajo podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem ljudi in premoženja ter čiščenjem, upravljanjem in vzdrževanjem objektov.

Skupina Aktiva istočasno sodeluje in opravlja velike in zelo dobro plačane posle z državo. Iz aplikacije Erar je razvidno, da je imela več deset milijonov evrov prihodkov od plačil za storitve, ki jih je opravljala za različna ministrstva in druge javne ustanove.

Ime Mihaela Strmljana se je v povezavi s kaznivimi dejanji v javnosti pojavilo med hišnimi preiskavami leta 2023, v katerih so slovenski in bosansko-hercegovski kriminalisti preiskovali sum pranja denarja, zlorabe položaja in davčne utaje.

Več osumljencev se je znašlo na ljubljanskem okrožnem sodišču in tudi že priznalo krivdo. Maja lani je kaznivo dejanje priznal tudi Strmljan, ki je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde.

Z vpogledom v sodbo, ki smo jo pridobili, smo se lahko prepričali, da je bil Strmljan globoko vpleten v nezakonito dejavnost, iz njegovega priznanja pa izhaja, da se je tega zavedal.

Medijem je sicer »prodajal« drugačno zgodbo. »Nisem niti vedel, da gre pri mojem početju za kaznivo dejanje,« je lani maja dejal Strmljan za Delo.

Toda ne le obtožnica, podprta z dokazi, tudi sodba trdi nasprotno, torej, da je dobro vedel, kaj počne, in je to počel v dogovoru z drugimi osumljenci. Strmljan je torej javno lagal.

Fiktivni računi, milijonske transakcije in priznanje krivde

Zlorabe so potekale tako, da so najprej izdajali fiktivne račune v slovenskih podjetjih. Sledilo je pranje denarja prek nakazil v Bosno in Hercegovino in nato gotovinski dvigi v Sloveniji.  

»Poleg njega naj bi bili v preiskavi tudi slovenski poslovneži Domen in Miloš Prešern, Miroslav Vidaković, Jasmina Tatarovac Šušterčič, Bržan Klavdija, Klemen Mesarič, Vojko Lazič ... Ti so skupaj z državljani BiH osumljeni pranja približno 4,4 milijona KM (2,2 mio evrov)... Mednarodna operativna akcija je rezultat dela Skupne preiskovalne skupine SIPA in tožilstva BiH ter Posebnega tožilstva Republike Slovenije in Policije Republike Slovenije,« je leta 2023 poročal bosanski portal Crna Hronika.

Prav to, da je bila v preiskave vključena SIPA, Državna agencija za preiskave in zaščito, torej nekakšna bosanska FBI, z jurisdikcijo na celotnem ozemlju BiH, kaže, kakšno težo so imela opisana kazniva dejanja.

V sporne posle je bila po ugotovitvah policije vpletena osmerica obtoženih, ki so zagrešili različna kazniva dejanja, protipravna premoženjska korist pa je skupaj znašala okoli 3,3 milijona evrov.

Ena od obtoženih je v postopku na sodišču priznala, da je v vlogi denarne mule na bankomatih dvignila skupaj vrtoglavih 565.000 evrov.

Podpisala je sporazum za šest mesecev zapora in plačilo 7200 evrov denarne kazni. Zaporno kazen bo opravila v obliki dela v splošno korist.

Pri enem od obtožencev so kriminalisti zasegli tudi tri kilograme zlata.

V Strmljanovem primeru je šlo v Bosno in Hercegovino prek fiktivnih računov oziroma plačil za posle, ki se torej dejansko niso zgodili, 1,3 milijona evrov, ta denar pa se je nato vrnil v Slovenijo.

Prek gotovinskih dvigov je denar dokazano – v Strmljanovem primeru je šlo za skupaj 1,1 milijona evrov – nato končal v žepu Strmljana.

Priznal krivdo in plačal astronomsko kazen

Okrožni državni tožilec Matija Hostnik je osumljencem očital različna kazniva dejanja: zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pomoč pri zlorabi, davčno utajo in pranje denarja.

Za Strmljana je za očitana mu kazniva dejanja predlagal tri leta zapora s preizkusno dobo štirih let. Toda že pred sklenitvijo sporazuma s tožilstvom (sklenil ga je 12. aprila lani) je Strmljan plačal vse utajene davke in poravnal vso škodo svojemu podjetju. Aktivi je vrnil več kot milijon evrov, privolil pa je tudi v plačilo zelo visoke denarne kazni v višini 720.000 evrov. 

Kot dodatni pogoj za sklenitev sporazuma z obtoženim poslovnežem je tožilec predlagal še dodatno plačilo v dobrodelne namene v vrednosti 280.000 evrov.

Tudi Aktiva je na transakcijski račun organizacij, ki delajo v javnem interesu, nakazala 100.000 evrov.

Strmljan po priznanju krivde in s sodno kartoteko ne more biti več direktor podjetij v sektorju zasebnega varovanja.

Zato je odstopil je tudi s položajev v svojih podjetjih in nastavil za direktorje druge sodelavce, da bi lahko v resnici še naprej posloval, se prijavljal na razpise in pridobival državne posle.

Država si zatiska oči pred lastnimi pravili

Zakonodaja namreč določa, da morajo biti lastniki in direktorji podjetij, ki opravljajo varovanje, varnostno preverjeni ob pridobitvi licence.

Vendar pa po pridobitvi licence lastnikov ni več potrebno preverjati, tudi če so kasneje pravnomočno obsojeni. Tako lahko obsojeni poslovneži brez težav nadaljujejo s pridobivanjem državnih poslov.

Na naša vprašanja so nam na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) poslali navedbe Zakona o zasebnem varovanju, ki določa, da morajo biti lastniki in direktorji imetnika licence ali podjetja, ki prosi za pridobitev licence  varnostno preverjeni in ne smejo imeti varnostnih zadržkov.

A iz določb zakona je razvidno, da vsebuje vrsto vrzeli, ki jih lahko posamezniki spretno uporabljajo za svoje osebne koristi.

Ob pridobitvi licence se varnostno preverjajo lastniki (ki imajo vsaj 25 % lastništva), zakoniti zastopniki in druge povezane osebe.

Licence ne more pridobiti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje s kaznijo nad tri mesece zapora ali oglobljena za prekrške zoper javni red in mir in proizvodnjo ali promet z drogo.

Vendar pa lastnik varnostnega podjetja lahko obdrži licenco tudi po obsodbi za hujša kazniva dejanja, če ta niso povezana z dejavnostjo varovanja, saj se po pridobitvi licence lastniki ne preverjajo.

Zakon namreč ne predvideva odvzema licence lastniku, ki zagreši hujša kazniva dejanja, tudi če je pravnomočno obsojen za huda kazniva dejanja, kot so utaja davkov, gospodarski kriminal ali pranje denarja, ampak zgolj, če je kaznivo dejanje povezano z dejavnostjo varovanja.

To pomeni, da lastnik takega podjetja lahko nadaljuje s poslovanjem.

Oseba, obsojena za gospodarski kriminal, torej lahko ostane lastnik varnostnega podjetja, če njena kazniva dejanja niso neposredno povezana z varovanjem.

Posli z državo cvetijo: Strmljanova podjetja v treh letih prejela več kot 54,4 milijona evrov

Skupino Aktiva sestavljajo družbe predvsem s področja varovanja, čiščenja in upravljanja -  Aktiva Varovanje d.d., Aktiva Čiščenje d.o.o., Aktiva Upravljanje d.o.o. ter druga povezana podjetji, ki skupaj ustvarijo več kot 83 milijonov evrov prihodkov letno. Skupina zaposluje skoraj tri tisoč ljudi. Januarja letos je postala del skupine tudi družba Varnost Vič d.d. 

Lastnik in direktor obvladujoča družbe MS Holding d.o.o. s sedežem v Trzinu je Mihael Strmljan.

Iz javno objavljenega skupinskega letnega poročila MS Holding za leto 2023, ki vključuje tudi izkaze družbe Aktiva varovanje d.d. in drugih odvisnih družb ter ostalih družb v lasti MS Holding, je razvidno, da podjetja poslujejo zelo dobro.

Prihodki od prodaje so dosegali 83,6 milijona evrov, medtem ko je bil prikazani čisti poslovni izid v višini 4,27 milijona evrov.

Celotna sredstva so znašala 50,4 milijona evrov, celotni kapital je znašal 18,2 milijona evrov. Skupina je imela finančne obveznosti v višini 12,71 milijona evrov, poslovne obveznosti pa so znašale 10,98 milijona evrov.

Javno dostopni podatki Erarja razkrivajo izrazito rast prihodkov Strmljanovih podjetij iz poslov z državo v zadnjih treh letih.

Aktiva Varovanje d.d., Aktiva Čiščenje d.o.o. in Aktiva Upravljanje d.o.o. so v obdobju od leta 2022 do konca 2024 skupaj prejela 54,4 milijona evrov od poslov z državo - Aktiva Varovanje 30,6 milijona evrov, Aktiva Čiščenje 19,5 milijona evrov in Aktiva Upravljanje 4,1 milijona evrov.

Zanimiva je strma rast prihodkov v omenjenem obdobju.

Aktiva Varovanje je velik skok poslovanja dosegla v letu 2023, ko so se prihodki povečali za kar 40 odstotkov, in sicer iz 8,1 milijona na 11,5 milijona evrov.

V letu 2024 je z državnimi posli naredila 11,2 milijona evrov prometa.

Tudi podjetje Aktiva Čiščenje je v letu 2023 doživelo precejšnjo rast prihodkov v poslovanju z državo, ki je znašala kar rekordnih 131,2 odstotka v primerjavi z letom 2022.

Natančneje, prihodki so se povečali iz 3,8 milijona evrov v letu 2022 na 8,8 milijona evrov v letu 2023.

V letu 2024 so prihodki znašali 6,9 milijona evrov. Niti podjetje Aktiva Upravljanje ni ostalo brez državnih poslov.

Njegovi prihodki so v letu 2022 narasli za 47 odstotkov v primerjavi z letom 2021, in sicer na 1,4 milijona evrov. V letu 2024 so prihodki znašali 1,2 milijona evrov.

Varnostniki pod drobnogledom, lastniki nedotakljivi?!

Po zakonu lahko pridobijo licence za varovanje tudi obsojenci za kazniva dejanja do treh mesecev zapora, ko pa to licenco pridobijo, je lastnik varnostnega podjetja praktično ne more izgubiti, tudi če izvaja najhujše oblike kaznivih dejanj, le paziti mora, da ta niso povezana z varovanjem.

Tatvine, ropi, sodelovanje v organiziranih kriminalnih združbah, seveda pa tudi oškodovanje lastnega podjetja, utaja davkov - vsa ta kazniva dejanja, ki jih izvaja lastnik varnostnega podjetja, so torej po slovenski zakonodaji nemoteča, če le ni v »konfliktu interesov« in se ne križajo z njegovim področjem varovanja.

In prav zato lahko Mihael Strmljan, ki je »zgolj« zlorabil uradni položaj ter »opral« ogromno količino denarja preko tujine, s tem oškodoval tudi državni proračun in bil obsojen na rekordno visoko denarno kazen, še naprej opravlja svoje posle z državo.

Se pa po pridobitvi licence preverja varnostnike.

Za osebo, ki že opravlja zasebno varovanje, se varnostni zadržki preverjajo, če je v kazenskem postopku in obtožena za kaznivo dejanje v povezavi z varovanjem, najmanj dvakrat pravnomočno spoznana za odgovorno za določene prekrške, zaradi katerih se lahko odvzame službena izkaznica.

Oseba, ki ne izpolnjuje več pogojev, ne more več opravljati zasebnega varovanja. Varnostnik torej izgubil licenco ob vloženi obtožbi ali dvakratnem prekršku, zaradi katerega se odvzame »službena izkaznica«.

Povedano drugače: če navaden varnostnik naredi nek prekršek, izgubi poklic; če lastnik podjetja ukrade milijone in poneveri davke, lahko ostane še naprej lastnik varnostnega podjetja in opravlja milijonske posle z državo.

Je to res pravičen sistem? Je to sistem, ki zagotavlja varnost?

Absurdnost slovenske ureditve

Ministrstvo za notranje zadeve smo vprašali tudi, kako so ukrepali glede na to, da je bil lastnik Skupine Aktive pravnomočno obsojen in kako komentirajo absurdno ureditev, da mora biti lastnik podjetja za zasebno varovanje ob pridobivanju licence nekaznovan, ko pa licenco enkrat dobi, je lahko obsojen tudi za huda kazniva dejanja, pa to ne vpliva na izgubo licence.

V podjetjih za varovanje očitno lahko izgubljajo licence le neposredni izvajalci ki opravljajo delo na terenu, če pa se kriminal preseli v višave, pa tem kriminalcem licenca ostaja.

Vse to kaže, da je področje varovanja izjemno slabo urejeno.

Vprašali smo jih tudi, ali je po njihovi oceni pravnomočno obsojen storilec še vedno »vreden zaupanja in nosilec licence« in ali morda načrtujejo spremembo zakonodaje, ki bi sankcionirale primere, ko bi obsojeni lastnik licence moral zaradi svojih kaznivih dejanj izgubiti licenco.

Na vsa ta vprašanja in tudi na vprašanje, kako komentirajo dejstvo, da je lastnik podjetja za varovanje podvržen izgubi licence samo, če je obsojen za dejanje s področja zasebnega varovanja, ne pa npr. za druga kazniva dejanja – nam iz ministrstva za notranje zadeve niso odgovorili.

Ista vprašanja smo poslali tudi na Zbornico zasebnega varovanja, od koder so nam odgovorili, da niso seznanjeni s sodbo v primeru Mihaela Strmljana. »Regulator na področju zasebnega varovanja je Ministrstvo za notranje zadeve, ki v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju podeljuje in odvzema licence, kakor tudi službene izkaznice za varnostno osebje ter regulira in nadzira dejavnost zasebnega varovanja,« je sporočil predsednik Branko Slak.

Le kaj počne minister Boštjan Poklukar?

Država z državnimi posli varovanja državnega premoženja polni žepe tistih bogatašev, ki so bili že dokazano obsojeni za oškodovanje državnega premoženja.

Piscem zakonov očitno sploh ni padlo na pamet, da bi lahko na pot kriminala stopili ne le varnostniki na terenu, pač pa tudi njihovi šefi. In za primer, da se to zgodi, so šefovskim kriminalcem zapisali v zakon še »olajševalno okoliščino«, ki jim varuje licenco vedno, le takrat ne, kadar storijo kaznivo dejanje s področja varovanja.  

Pri vsem skupaj pa je še posebej zaskrbljujoče to, da je Mihael Strmljan v prijateljskih odnosih z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem.

Iz MNZ smo dobili naslednji odgovor:  

»V 14. točki 5. člena ZZasv-1 je določeno, da je povezana oseba zakoniti zastopnik, prokurist, član uprave in lastnik ali delničar, ki ima v lasti vsaj 25-odstoten lastniški ali upravljavski delež imetnika licence ali družbe, ki prosi za pridobitev licence.

Za povezane osebe se štejejo tudi druge upravljavsko ali kapitalsko povezane osebe, ki imajo korist od dejavnosti imetnika licence, ki nadzirajo ali bi lahko izvajale neposredni ali posredni nadzor nad imetnikom licence, ali osebe, ki financirajo ali bi lahko neposredno ali posredno financirale dejavnost imetnika licence. Če je lastnik imetnika licence ali družbe, ki prosi za pridobitev licence v višini vsaj 25 odstotkov, druga družba, se varnostni zadržki ugotavljajo tudi za povezane osebe te družbe.

V drugem odstavku 16. člena ZZasV-1 je določeno, da so varnostni zadržki ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja:

1. da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece,

2. da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece, v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja,

3. da je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in ji je bila izrečena globa, ali

4. da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe.

Za osebo, ki že opravlja zasebno varovanje je utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti podan, če:

1. je v kazenskem postopku in je proti njej vložena obtožba za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je storil v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ali

2. je bila najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške, zaradi katerih se lahko po tem zakonu odvzame službena izkaznica, in ji je bila izrečena globa.

Varnostno preverjanje se opravi pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja, ki se opravi pred podelitvijo licence ali službene izkaznice ali kasneje, če je podan sum varnostnih zadržkov. Oseba, za katero se ugotovi, da so podani varnostni zadržki, ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje nalog zasebnega varovanja, ki jih mora izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti.«

Vse to kaže, da je področje varovanja izjemno slabo urejeno.

V podjetjih za varovanje očitno lahko izgubljajo licence le neposredni izvajalci ki opravljajo delo na terenu, če pa se kriminal preseli v višave, pa tem kriminalcem licenca ostaja.

Počasnost države pri onemogočanju poslovanja obsojenih kriminalcev pri varovanju državnega premoženja zato morda ni zgolj rezultat nesposobnosti, pač pa je posledica prav takšnih, neprimernih in KPK-ju neprijavljenih »prijateljskih« zvez.