Brnabić: slovensko-hrvaška arbitraža je slab primer »arbitraže v balkanski izvedbi«

Slovensko-hrvaški spor okoli meje na morju odmeva tudi med državami »zahodnega Balkana«, ki so hkrati tudi vse prihodnje kandidatke za članstvo v EU. Na Jahorini v BiH se je te dni znova odvijal regionalni ekonomski forum, na katerem sodelujejo države jugovzhodne Evrope. Voditelji držav so ocenili, da je sodelovanje držav v regiji boljše, prepreke boljšemu sodelovanju pa so predvsem v – politiki.

Kot je dejala srbska premierka Ana Brnabić, vse države čakajo »izzivi v procesu reform in evropskih integracij«, zaradi česar je nujno boljše sodelovanje in povezovanje vseh držav, ki so kandidatke za vstop v EU s tega področja. To pa z drugimi besedami pomeni, da je najprej treba oblikovati neke vrste carinsko unijo med njimi. Na drugem mestu je vprašanje meja, ki ga je po oceni srbske predsednice vlade treba reševati bilateralno in ne z arbitražami. »Videli smo, kako se je končala arbitraža med dvema članicama EU, Slovenijo in Hrvaško. Tako da so tudi arbitraže v balkanskih izvedbah videti precej drugače oziroma tako, kot jih tudi EU ne pričakuje… Brez rešenega problema meja pa ne moremo imeti niti stabilne in predvidljive regije«, je na Jahorini dejala Ana Brnabić.

Glede dvostranskih odnosov z BiH je ocenila, da so dobri, dobri pa so tudi ekonomski kazalci Srbije – rast gospodarstva, zaposlovanje, stabilen tečaj, nizka inflacija in zmanjšan delež javnega dolga glede na bruto družbeni proizvod. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik pa je poudaril, da je Srbija za njihovo entiteto v BiH namenila več kot deset milijonov evrov in da se sedaj poleg »verbalnega povezovanja« izvajajo tudi konkretni projekti. Pričakuje tudi, da bo že kmalu mogoče pustiti v promet most na relaciji Bratunac – Ljubovija.

Jahorinski forum sicer organizira Združenje ekonomistov Republike srbske v sodelovanju z Zvezo ekonomistov Srbije. Letos je na forumu sodeloval tudi hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović, ki se je prav tako zavzel za povezovanje regije. »Globoko sem prepričan, da s tem izgrajujemo lokalno mrežo, ki bi lahko bila priložnost za močnejše regionalno povezovanje in bi nam omogočila, da se učimo eden od drugih, je dejal Čović.

Očitno pa je, da pri tem učenju primer slovensko-hrvaškega reševanja mejnega vprašanja zardi hrvaškega zavračanja razsodbe Arbitražnega tribunala ne bo igral pomembne vloge. Kar je seveda prav tako velika škoda, ki je ni mogoče preprosto oceniti samo z ekonomskimi podatki. Primer arbitraže med Slovenijo in Hrvaško bi namreč lahko bil tudi dober primer mirnega reševanja sporov o mejah, ki jih je med temi državami še veliko. Samo Hrvaška je na primer v obmejnih sporih z vsemi svojimi sosedi, razen z Madžarsko.

Mejo je treba določiti tudi med Srbijo in BiH in Hrvaško, poseben problem pa je Kosovo, saj meje med Kosovom in Srbijo slednja ne priznava kot trajno mednarodno mejo, pač pa zgolj kot »administrativno« mejo s svojo pokrajino, ki je začasno pod mednarodnim nadzorom. Mnoga opisana sporna mejna vprašanja bi seveda lahko rešili z arbitražnimi postopki – toda »balkanska izvedba arbitraže« v primeru Slovenije in Hrvaške žal vsem državam na »Zahodnem Balkanu« očitno služi le, kot primer slabe - ne pa dobre prakse.