REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

London bo gostil vrh držav Jugovzhodne Evrope

London bo gostil vrh držav Jugovzhodne EvropeLondon, Anglija

London bo v torek gostil vrh Zahodnega Balkana. To je peti vrh v okviru berlinskega procesa, katerega cilj je ohraniti širitveno perspektivo držav regije. Srečanja se bo udeležil tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar. Namen Londona je z vrhom pokazati, da želi tudi po brexitu ostati vpet v prizadevanja za stabilnost Zahodnega Balkana, ki ga nekateri, na primer avstrijska zunanja ministrica, sicer bolj pravilno imenujejo "Jugovzhodna Evropa."

Berlinski proces so sprožili s srečanjem v nemški prestolnici leta 2014, z namenom ohraniti širitveno perspektivo držav Jugovzhodne Evrope in krepiti podporo državam regije, da ohranijo pozitivno reformno dinamiko ter nadaljujejo reševanje odprtih vprašanj.

Vrha v Londonu se bodo udeležili predsedniki vlad Slovenije, Avstrije, Francije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Bolgarije, Poljske in Velike Britanije ter Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije.

Navzoči bodo tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn in evropski komisar za varnostno unijo Julian Kinqwill. Zunanji in notranji ministri držav udeleženk ter predstavniki civilne družbe in mladih se bodo na spremljajočih dogodkih v Londonu sestajali že v ponedeljek.

Britanska vlada želi kot gostiteljica pokazati, da ima interes tudi po odhodu iz EU ostati vpeta v stabilnost regije, so poudarili v Londonu.

Britanska vlada želi kot gostiteljica pokazati, da ima interes tudi po odhodu iz EU ostati vpeta v stabilnost regije, so poudarili v Londonu.

Na konferenci bo tekla beeda tudi o pobudi za REKOM, za oblikovanje "regionalne komisije", ki bi zavzela mnenje o množičnih kršitvah čovekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije od razpada države naprej.

Kot piše portal Euroepan Western Balkans, je proces sprave v regiji nujen pogoj za sodelovanje in varnost na Zahodnem Balkanu ter pridruževanje EU, zato bi morali na londonskem vrhu podpisati deklaracijo o ustanovitvi regionalne meddržavne komisije Rekom, ki bi ugotovila usodo vseh žrtev spopadov in drugih množičnih kršitev človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 2001.

Koalicijo za Rekom so ustanovili leta 2008 in naj bi danes združevala več kot 2200 organizacij in posameznikov, več kot 580.000 državljanov držav v regiji pa je podpisalo peticijo v podporo ustanovitvi komisije.

A na portalu ugotavljajo, da pobuda za ustanovitve komisije nima zadostne podpore med političnimi voditelji v regiji. Koordinatorka pobude Nataša Kandić je povedala, da so politično obljubo o podpori ustanovitvi komisije dali predsedniki Srbije, Črne gore, Makedonije in Kosova. Podprl jo je tudi bošnjaški član predsedstva BiH.

Koalicija za REKOM se je sicer zaradi netransparentnega financiranja iz tujine ter prerazporejanja sredstev, preglasovanja predstavnikov iz manjših držav in sporov glede pristojnosti komisije sicer soočala s številnimi odpori in kritikami. Zato ni uspela odigrati iste vloge, kot so jo podobne "komisije za resnico" v drugih podobnih konfliktih po svetu, kjer so podobne komisije opravile delo v okviru držav - ne pa v procesu, ki bi zajel več držav, kot se je zaradi razpada SFRJ poskušalo v tem primeru.

Pobudo je podprl bivši hrvaški predsednik Ivo Josipović, v kabinetu njegove naslednice Kolinde Grabar-Kitarović pa za zdaj niso dali jasnega odgovora na poziv koalicije za Rekom k nadaljevanju podpore, piše portal. Izrecno jo je zavrnil tudi makedonski predsednik. Tako je ostala omejena na BiH, Srbijo, Črno goro in Kosovo. V Sloveniji je pobudo Rekom zavrnili predsednik Borut Pahor, zavrnila pa jo je tudi tedanja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek.